Čeprav najosnovnejše potrebe po e-pošti in brskanju po internetu danes marsikdo poteši kar s pametnim telefonom ali tablico, je za urejanja tabel in besedil še vedno laže uporabiti prenosnik. In mali beli Asus nam zna s svojo nadvse privlačno ceno v tem primeru zadostovati.
To je odličen kompakten fotoaparat z zmogljivim zumirnim objektivom, ki je nekoliko drugače zasnovan kot večina modelov, ki smo jih spoznali doslej. Njegovo ohišje je veliko bolj resno, po zgledu modela OM-D, tipalo pa sodi v velikostni razred 1/1,7 palca. Gre torej za aparat, ki se po velikosti tipala meri z modeli, kot je Canonov G16, njegov objektiv pa je v podobnem razredu kot tisti pri Panasonicu DMC-FZ200, ki ima podobne specifikacije.
Nad Olympusovim modelom E-M5 smo bili leta 2012 zelo navdušeni, zdaj pa smo dobili na preizkus zmogljivejšega brata, novi model E-M1. Aparat ponuja odlično ohišje iz magnezijeve zlitine, ki je zaščiteno proti prahu in vremenskim vplivom, kot je dež (seveda v navezi z enako zaščitenim objektivom). Ohišje zelo dobro stoji v roki, aparat ni ravno majhen ali lahek, vsaj glede na druge brezzrcalne modele, a je občutno manjši in lažji od podobno zmogljivih DSLRjev (denimo Canonov 7D in Nikonov D7200).
LF-1 predstavlja nov razred v Panasonicovi ponudbi in prinaša moč široko odprte zaslonke na širokem delu objektiva in 200 mm na telefoto območju v presenetljivo kompaktnem ohišju. Pravih presežkov sicer ne ponuja v nobeni smeri in pravzaprav na nobenem področju, a ravno združitev vseh njegovih odlik je tisto, kar ga postavlja pred nekatere druge modele.
Panasonicov novi G6 je naslednik pred letom predstavljenega modela G5. Gre za aparat, ki se uvršča v zgornjo sredino Panasonicove brezzrcalne ponudbe, nad modele GF in pod najzmogljivejše GH. S tem tekmuje s srednje zmogljivimi DSLRji, aparate tega ranga kupujejo tako zahtevnejši amaterji kot tudi začetniki v svetu resnejše fotografije.
Sonyjev prenosnik Fit F1521B1/E se uvršča med vstopne modele, namenjene manj zahtevnim domačim uporabnikom. Gre za povsem značilen prenosnik z zaslonom diagonale petnajst palcev in plastičnim ohišjem. Slednje je bilo pri preizkusnem modelu odeto v belo barvo, glede na ceno pa je ohišje kljub vsemu razmeroma kompaktno in tanko.
Pojem ultrabook je v računalniškem svetu že dobro znan. Da gre za tanjše, lažje prenosnike z nekaj kompromisi pri opremljenosti in s praviloma nekoliko boljšimi ohišji, se danes ne poudarja več. Toshiba pa pri preizkušenem Satellitu U50T dodaja še zaslon, občutljiv za dotik.
Pri prenosnikih vstopnega razreda navadno pričakujemo bolj klasično obliko, plastično ohišje in ne najboljšega zaslona, pa tudi sestava v smislu hitrosti delovanja le redko preseneča.
V računalništvu ima vsako leto uspešnice poletja in modne izraze. Lani je bil tak izraz nedvomno oblak, saj so velika in mala podjetja kar tekmovala, katero bo prodalo več oblačnih storitev. Shranjevanje podatkov v oblaku, računanje v oblaku, igranje iger v oblaku so le nekatere izmed storitev, ki so po skromnih začetkih postale velike komercialne molzne krave. Ogledali smo si najboljše načine shranjevanja podatkov v oblaku.
Letos je programsko orodje Mathematica praznovalo 25. obletnico. Čeprav ima dolgo zgodovino, je širši javnosti bolj ali manj neznano, razen naravoslovnim in tehničnim panogam. Leta 2009 se je to trudil spremeniti iskalnik Wolfram Alpha, a mu ni najbolje uspelo. Namizna različica Mathematice kljub temu nadaljuje svojo pot.
Uporabnik Googlovega mobilnega operacijskega sistema Android ima na voljo bogato bero najrazličnejših pisarniških programov. Nedavno se jim je pridružila še ena zbirka. Gre za zmogljivo, vsem znano pisarniško ime OpenOffice, ki je na voljo brezplačno. Brez drobnega tiska žal ne gre.
Najbolj priljubljen način komunikacije na svetu, elektronska pošta, se počasi umika sodobnemu (beri: mobilnemu) življenju, v korak s časom pa gredo tudi e-poštni odjemalci. Program eM Client je namenjen uporabnikom, ki se jim zdi Microsoftov Outlook predrag, pa bi radi kljub temu uživali v njegovih razširjenih zmožnostih.
Prenosniki Chromebook z nameščenim Googlovim operacijskim sistemom ChromeOS so bili letošnjo božično sezono eni najbolje prodajanih izdelkov. V ZDA, seveda. Pri nas jih, če izvzamemo splet, ni dobiti. Lahko si pa z malce sreče naredimo svojega.
V Monitorjev laboratorij je tik pred koncem koledarskega leta prispel bržkone še zadnji primerek AMDjevega procesorja AMD Vision pred predstavitvijo nove generacije. A10-6790K je trenutno drugi najzmogljivejši procesor iz družine AMDjevih procesorjev z vgrajeno grafiko, obenem pa velja za razmeroma dostopnega.
Tablice z operacijskim sistemom Android so najrazličnejših oblik in zmožnosti. Med raznovrstno ponudbo na trgu vsakdo najde nekaj zase. Zanimiva tržna niša so tablice za otroke. Malčki so nad mobilnimi napravami navdušeni, to staršem navadno ni povšeči, saj gre za drage in poškodbam podvržene stvari. Izdelovalci so za najbolj boječe med nami pripravili ponudbo izdelkov, namenjenih predvsem našim potomcem.
Na »ključke« USB smo se v vseh teh letih že kar nekako navadili, kot kaže, pa se nam obeta poplava ključkov, ki jih vtaknemo v vtičnice HDMI. Da, v televizorje.
Asusove tablice Transformer so bile na začetku pohoda Googlovega operacijskega sistema edine naprave, ki jih je bilo smiselno kupiti. Prednost teh tablic je bila predvsem tipkovnica, ki jih je spremenila v mini prenosnike.
Steve Jobs je nekoč dejal, da če daš ljudem preveč stvari na izbiro, se na koncu ne odločijo za nobeno. Tajvansko podjetje Asus z linijo tablic Memo Pad trdi ravno nasprotno. Prepričani so, da se med njimi najde tablica za vsakogar. Na voljo so v najrazličnejših velikostih (7, 8 in 10 palcev) in s samosvojimi posebnostmi (FHD, Smart).
Toshiba ne obupa. Tablični trg je preveč privlačen, da bi ga japonski gigant pustil vnemar. Po nerodnejših začetnih korakih z vznemirljivo linijo računalnikov nove dobe stopi odločneje proti jasno zastavljenemu cilju. Ogledamo si, kako dve pogumno oklicani napravi nosita svoje ime.
Ekosistem telefonov z Googlovim operacijskim sistemom je širok in raznolik predvsem zato, ker izdelovalci za Android ne plačajo ničesar in je dostopen vsakomur, ki je sposoben izdelati tablico ali telefon. Spekter naprav, ki se rodijo v takšni navezi, je tako, recimo temu, zanimiv.
Finske naprave, kot je Lumia 1520, so tisto, kar bo Microsoft dobil z nakupom Nokie. Tako lepo in dovršeno strojno opremo zna izdelovati le peščica podjetij in Nokia v tem pogledu brez težav konkurira Applu in HTCju.
Teorij, zakaj je Google kupil Motorolo, je več in dolgo časa je prevladovala tista, ki pravi, da je bil nakup opravljen zaradi pridobitve zajetnega portfelja patentov tega izdelovalca. Z izidom zadnjih dveh telefonov Moto postaja vedno bolj verjetna nova teorija.
Tablifon je beseda, ki je ne bi smelo biti, saj so naprave, ki jih tako poimenujejo, le telefoni z večjimi zasloni. Resda se meja med tablico in telefonom zamegli, ko zaslon po diagonali preseže pet palcev, a je umetno izumljanje nove kategorije naprav odveč.
Konec lanskega leta je prinesel pravi epski obračun v svetu igralnih konzol, saj sta se za igričarski prestol zgrabili Microsoftova in Sonyjeva nova igrača. Xbox One smo preizkusili v prejšnji številki Monitorja, ravno v času, ko berete ta prispevek, pa je v slovenske trgovine prispel tudi PlayStation 4. Naj se tekma začne.
Internet je povezal svet, družabna omrežja pa uporabnike. Mar res? Različne družboslovne raziskave kažejo, da smo se ljudje kljub vsej sodobni tehnologiji še bolj odtujili drug drugemu in smo tudi večji individualisti. Prav na slednjo lastnost posameznikov meri Sonyjeva igračka, imenovana tudi osebni 3D ogledovalnik. Gre za očala z vgrajeno projekcijo, ki želijo biti več kot le modna muha.
Panasonic je zadnja leta zelo dejaven na področju brezzrcalnih aparatov z izmenljivimi objektivi, njihova serija GX je namenjena zahtevnejšim amaterjem. Na preizkus smo dobili najnovejši model te serije, GX7, ki je naslednik prvega GX1 (kam so šla vmesna števila, ne vemo). Aparat je nekoliko manjši od zastavonoše GH3 (ki smo ga preizkusili pred časom), a večji od večine brezzrcalnih modelov, sploh od Sonyjevih NEXov, še bolj pa Nikonovih modelov One. Je pa občutno manjši od klasičnih DSLRjev.
Nikon je po dobrih dveh letih predstavil naslednika modela D7000, nad katerim smo bili v času njegove predstavitve nadvse navdušeni. Po mrzlem novembrskem večernem sprehodu leta 2010 smo opazili, da je tipalo korak pred konkurenco razreda APS-C. Njegova konkurenčnost na trgu se je ohranila vse do datuma zamenjave in naloga novega D7100 je zato precej zahtevna.
Canonova serija S je na trgu že vrsto let in že od nekdaj je bila glede na svojo velikost postavljena med najzmogljivejše kompaktne aparate. Pri teh žepnih modelih je že od nekdaj poudarek na zmogljivi optiki, saj so že pred približno desetimi leti vanje vgradili širokokotni objektiv z 28 mm goriščnice. V tokratni model je vgrajen objektiv s 24 mm na širokem delu in 5-kratnim zumom. Povsem enako kot v modelu S110, le da je tokrat tretjino zaslonke svetlejši po celotnem razponu, izostal pa ni niti optični filter ND. Izboljšano je tudi tipalo, podobno kot v seriji G pa tudi tu najdemo označevanje kontrasta v načinu ročnega ostrenja.
Novi Powershot G16 je v številnih pogledih nadvse napreden in kakovosten aparat, a v razredu naprednih kompaktnih aparatov divja pravi orkan tehnoloških posebnežev in različnih podrazredov. Zato je osvajanje src naprednih uporabnikov v tem razredu precej težka naloga. Sicer gre za Canonovo 12 inkarnacijo modela Powershot G, če izključimo Canonov poseg v razred kompaktnih aparatov z velikimi tipali (G1X).
Pred kratkim smo v Monitorju preizkušali brezžične usmerjevalnike, ki iz leta v leto presenečajo z višjimi hitrostmi. Pri dometu domačih omrežij je vendarle videti bolj malo napredka, saj so še vedno podrejena zakonom fizike.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
