Nikon je po dobrih dveh letih predstavil naslednika modela D7000, nad katerim smo bili v času njegove predstavitve nadvse navdušeni. Po mrzlem novembrskem večernem sprehodu leta 2010 smo opazili, da je tipalo korak pred konkurenco razreda APS-C. Njegova konkurenčnost na trgu se je ohranila vse do datuma zamenjave in naloga novega D7100 je zato precej zahtevna.
Canonova serija S je na trgu že vrsto let in že od nekdaj je bila glede na svojo velikost postavljena med najzmogljivejše kompaktne aparate. Pri teh žepnih modelih je že od nekdaj poudarek na zmogljivi optiki, saj so že pred približno desetimi leti vanje vgradili širokokotni objektiv z 28 mm goriščnice. V tokratni model je vgrajen objektiv s 24 mm na širokem delu in 5-kratnim zumom. Povsem enako kot v modelu S110, le da je tokrat tretjino zaslonke svetlejši po celotnem razponu, izostal pa ni niti optični filter ND. Izboljšano je tudi tipalo, podobno kot v seriji G pa tudi tu najdemo označevanje kontrasta v načinu ročnega ostrenja.
Novi Powershot G16 je v številnih pogledih nadvse napreden in kakovosten aparat, a v razredu naprednih kompaktnih aparatov divja pravi orkan tehnoloških posebnežev in različnih podrazredov. Zato je osvajanje src naprednih uporabnikov v tem razredu precej težka naloga. Sicer gre za Canonovo 12 inkarnacijo modela Powershot G, če izključimo Canonov poseg v razred kompaktnih aparatov z velikimi tipali (G1X).
Pred kratkim smo v Monitorju preizkušali brezžične usmerjevalnike, ki iz leta v leto presenečajo z višjimi hitrostmi. Pri dometu domačih omrežij je vendarle videti bolj malo napredka, saj so še vedno podrejena zakonom fizike.
Dojemanje fotografij se je z digitalno fotografijo korenito spremenilo. Nekajkrat smo že opozarjali na nevarnost mačehovskega odnosa do digitalnih fotografij, ki životarijo razmetane po diskih in optičnih nosilcih, se razdajajo v spletu in izginjajo skupaj z okvarami naših računalnikov, ter svetovali izdelavo otipljivih kopij na fotografski papir. Tokrat se posvečamo ravno nasprotnemu procesu – digitalizaciji analognih posnetkov.
3D tiskalniki postajajo dosegljivi, to smo preverili v prejšnji številki s preizkusom prvega, ki ga je mogoče za manj kot 700 evrov kupiti kar v trgovini. Čeprav je tiskalnik pokazal dokajšen potencial, smo opazili nekaj omejitev. Tokrat smo preskusili dva tiskalnika, ki ju je oplemenitilo domače znanje.
Ključki USB so danes tako vsenavzoči, da o njih praktično ne pišemo. Kljub temu redno dobivamo vprašanja o tem, ali se jih lahko uporabi v navezi z mobilnimi napravami in kako. Rešitev je standard USB On-The-Go.
Lenovo nas do zdaj ni prepričal še z nobeno tablico, saj so bili vsi izdelki podpovprečni. Zadnje leto so tako Kitajci veliko upov vložili v blagovno znamko Yoga, ki se je začela z hibridnim prenosnikom Yoga 13, ta pa je zdaj dobil tablične sestre.
Xbox One je Microsoftov tretji poskus v svetu igralnih konzol. Predhodnika sta se zelo solidno odrezala, zato ne čudi, da ima Microsoft z Xbox One smele načrte. Še posebej, to poudarja na vsakem koraku, ker ne gre le za igralni stroj, temveč zna škatla ustreči številnim zahtevam sodobnega in z digitalnimi vsebinami razvajenega gospodinjstva. Konzola se namreč bolj ali manj uspešno spopada tudi s predvajanjem TV slike, glasbe, pretočnega videa, Skype videokonferencami itd.
Še pred nekaj leti so si gospodinjske pomočnice iz mesa in krvi lahko privoščili le redki, drugi smo jih občudovali v klasičnih angleških nadaljevankah ali filmih. Danes si lahko omislimo robota ali pa vsaj sesalno/pomivalnega robota.
Fotografski nastavek v obliki konzerve za pametne prenosne naprave je zagotovo eden najbolj drznih in zanimivih izdelkov letošnjega leta v fotografsko telefonskem svetu. Ali bosta »pametni leči«, kot je Sony poimenoval družino izdelkov DSC-QX10 in DSC-QX-100, postali nov hit?
Brezžično polnjenje mobilnih naprav vztrajno prehaja v splošno zavest in dnevi, ko bomo lahko na kable pozabili, niso več tako daleč. Največ zaslug je mogoče pripisati standardu Qi, ki ga določa združenje WPC.
Sony je s predstavitvijo modela RX1 krepko presenetil, saj gre za veliko posebnost v svetu kompaktnih aparatov. RX1 je namreč opremljen s tipalom polnega formata. Tokrat so že tako butičnemu izdelku dodali še bolj butični R. In R tokrat ne pomeni nič dirkaškega, temveč je okrajšava za besedo ločljivost (resolution). A nekoliko drugače, kot bi pričakovali. Aparatu niso zvišali ločljivosti, čeprav smo tudi v našem uredništvu ob prvih napovedih pričakovali tipalo Nikona D800E. Ločljivost pomeni zgolj višjo ostrino, botrovala pa ji je odstranitev filtra na tipalu, namenjenega odstranjevanju učinka moire. Tega naj bi nadomestili Sonyjevi programski inženirji.
Novi Canonov EOS 70D številčno nadomešča trenutni model 60D, obenem pa se zaradi vrnitve naprednih možnosti, ki jih je serija izgubila ob prehodu z modela 50D na 60D (mikronastavitve objektivov ipd.) poteguje tudi za kupce modela 7D. Gre torej za nekoliko resnejši aparat, ki je namenjen naprednim ljubiteljem in manj zahtevnim profesionalcem. Največja novost je novo tipalo, ki ima slikovne pike razdeljene na dva dela (t. i. Dual Pixel). To mu omogoča ostrenje ob pomoči zaznavanja faze na slikovnem tipalu CMOS. Po zagotovilih Canona naj bi ta rešitev močno izboljšala ostrenje v načinu živega predogleda in posledično med zajemanjem videa, kar je največja hiba aparatov vrste DSLR.
Nikon je svoj osnovni aparat polnega formata D600 precej hitro nadomestil z novincem D610, ki se je tokrat znašel pod našimi prsti. Razlike med njima so tako kot čas, ki je minil med njunima predstavitvama, precej majhne. Glavna razlika je v novem mehanizmu premikajočega se zrcala, ki je pri predhodnem modelu povzročal težave v obliki umazanije na tipalu. Kljub temu da je Nikon kupcem, ki jih je težava doletela, to tudi brezplačno odpravil, so omenjeni mehanizem pospremili v pokoj.
Pred časom smo preizkusili Nikonovo žepno dvoživko Coolpix AW100, ki je v svojem času veljala za najboljši kompromis med žepnim aparatom in vzdržljivim modelom, ki nas lahko spremlja povsod. Tokrat je Nikon prestavil še en mejnik, ki nas zopet opominja na vzdržljivo analogno serijo Nikonos, ki je bila priča številnim fotografskih potopom in je v osemdesetih celo spremljala vojaške novinarje v Vietnamu. Predstavili so namreč prvi digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi, ki ni zatesnjen le pred vremenskimi vplivi, temveč ga lahko vzamemo s seboj tudi pod vodo. Njihov novi AW1 iz družine Nikon 1 lahko uporabljamo kar do globine 15 m, odporen pa je tudi proti padcem z višine 2 m.
HPjev Deskjet 2545 je še eden izmed osnovnih večopravilnih brizgalnikov. Namenjen je domačim uporabnikom, ki poleg izpisa besedila potrebujejo tudi možnost kakovostnejšega izpisa grafik (tudi fotografije na svetleči papir) in optičnega branja oziroma kopiranja. Je med manjšimi tovrstnimi napravami, sploh ko pospravimo oba pladnja, torej zadnji pladenj, na katerega postavimo čist papir, in sprednjega, na katerega se odložijo natisnjeni dokumenti. Poleg optičnega bralnika ima na zgornji strani tudi par funkcijskih tipk, zraven pa še majhen zaslonček, prek katerega lahko nastavimo število kopij.
Tokrat je bil najosnovnejši tiskalnik na preizkusu Canonova Pixma MG2550. Tako kot sorodna naprava MG3550 je tudi ta na voljo v črni ali beli barvi, spet pa gre za razmeroma majhno napravo. Je praktično enakih mer kot prej omenjeni model, s tem, da deluje sprednji del nekoliko spodkopano zaradi manjšega pladnja za potiskan papir.
Canonova Pixma MG3550 je nova naprava, ki meri na manj zahtevne domače uporabnike, ki potrebujejo poleg občasnega barvnega tiska (in tiska kakih fotografij) tudi optični bralnik oziroma možnost kopiranja. Je razmeroma kompakten oziroma majhen, na voljo je v črni ali beli barvi, v Canonu pravijo, da je slogovno dovršen, a nas to vsaj pri tiskalnikih niti ne gane. Je pa zaradi razmeroma majhnega ohišja dokaj nevsiljiv. Na levi strani je nekaj funkcijskih tipk, drugače pa je tiskalnik zelo preprost.
Pixma MG6450 je manjši brat modela MG7150, tako po specifikacijah kot po videzu. Tako kot omenjeni model je tudi ta na voljo v črni ali beli barvi, spet pa gre za razmeroma nizek večopravilni tiskalnik. Bolj ali manj je krivo pomanjkanje samodejnega podajalnika za optično branje in kopiranje, ki smo ga kar pogrešali. Če nas je pri MG7150 zmotil nizek predal, ga tu sploh ni, njegovo mesto je prevzel pladenj, nad katerim je še odlagalnik.
Ta mesec smo od Canona dobili na preizkus nekaj novih večopravilnih brizgalnih modelov. Med njimi je najzmogljivejša naprava nova Pixma MG7150. Gre za brizgalni tiskalnik, namenjen zahtevnejšim uporabnikom, ki potrebujejo predvsem kakovost izpisa, tu in tam pa tudi kakšne pisarniške funkcije, denimo optično branje. Naprava tako nima samodejnega podajalnika za hitro branje oziroma kopiranje daljših dokumentov, je pa zato toliko nižja in zasede nekoliko manj prostora kot modeli s podajalnikom.
Corel in Adobe sta nedavno prenovila svoja znamenita programa za urejanje domačega digitalnega fotografskega gradiva. Ali prinašata dovolj zanimivih novosti, da bi se odločili za nakup ali nadgradnjo?
Predstavljate si, da imate hišo, ki zna samodejno zalivati vrt, saj ve, kdaj je nazadnje deževalo, koliko sonca je bilo v zadnjih dneh, kateri del dneva je trenutno in ali smo ravno zdoma (da nas ne zalije). Predstavljajte si hišo, ki ob vašem dopustu »pametno« simulira prižiganje luči in dvigovanje naoknic in s tem odganja morebitne zlikovce. Dobrodošli v pametni hiši. Eno smo si ogledali tudi mi.
O Swiftkey, programski tipkovnici za telefone in tablice z Androidom, smo že pisali, celo večkrat. To, da moramo to storiti še enkrat, lahko pripišete temu, da se ta odličen izdelek še vedno razvija in postaja še boljši.
Takšni in drugačni mojstri imajo v svojem arzenalu orodja vedno tudi kladivo, navadno celo več kladiv. Ta so različnih mer in teže, odvisno od zahtevnosti naloge, ki jo opravljajo z njimi. No, v svetu namiznih procesorjev je Intelov trenutni zastavonoša, procesor Core i7-4960X, veliko zlato kladivo. Res, hitro opravi vse zadane naloge, a je treba za to razkošje/udobje globoko seči v žep.
Pri mobilnih napravah smo v primerjavi s prenosniki omejeni predvsem z velikostjo shramb, kar je škoda, saj so tablice kakor nalašč za gledanje filmov ali nadaljevank. Na prenosnike smo ob prostorski stiski z lahkoto priklapljali zunanje diske, pri mobilnih napravah pa to ni tako preprosto.
Pred prihodom iPoda je bil sinonim za predvajalnik glasbe Sonyjev Walkman. Ta blagovna znamka se pojavlja na vse več izdelkih japonskega izdelovalca, saj namenski glasbeni predvajalniki še zdaleč niso edini kosi zabavne elektronike, ki lahko predvajajo glasbo.
Nekateri modeli sodobnih avtomobilov so začeli voznike razvajati s t. i. prikazovalniki informacij, ki svoje podatke projicirajo na vetrobransko steklo. V podjetju Garmin, ki je specialist za navigacijske naprave, pa so zamisel povzeli in uporabili na področju avtomobilske navigacije. V praksi nas je rešitev pustila mešanih občutkov.
Kobovi najnovejši modeli e-bralnikov se imenujejo Aura in po modelu HD je izšla še naprava, ki ni visoke ločljivosti. Tako kot v preteklosti je tudi pri novem Kobu nekaj novosti, ki bi jih Amazon lahko posnemal.
… kar veliko muzike, bi lahko rekli. V Monitorju že kar nekaj časa svetujemo, da se je treba poceni tablicam manj znanih izdelovalcev na daleč izogibati, a nas je tablica 3Q Q-Pad prijetno presenetila.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
