Fujifilm je v zadnjih letih v počasnem, a vztrajnem vzponu. Pri tem je veliko uspehov požel s serijo aparatov z izmenljivimi objektivi, najzmogljivejši model se je imenoval X-Pro. Po več kot treh letih je prišel na trg njegov naslednik, model X-Pro2.
Sonyjeva Alpha 7 je bila pred leti prvi aparat z izmenljivimi objektivi in brez sistema prizme oziroma zrcal, ki je ponudil tipalo polne velikosti Leica. Hkrati je šlo za najcenejši aparat s tako velikim tipalom dotlej. Zaradi uspehov se je v tej družini nabralo še nekaj drugih modelov, tudi prvotni, torej Alpha 7, je še vedno naprodaj in predstavlja res poceni vstopno karto v svet nekoliko večjih tipal.
Nikonov novi Coolpix B500 je nekakšen naslednik lanskega modela L840. Gre za preprost »superzoom« aparat, torej aparat, ki prinaša velik razpon goriščnic po solidni ceni in ob preprosti rabi. Aparat je razmeroma kompaktne sorte, a je daleč od žepnega. Pri oblikovanju se zgleduje po majhnih DSLRjih z odebeljenim ročajem na desni strani.
Huawei P9 Lite je zelo dober telefon, ki pa ga nikakor ne gre zamenjati za P9 Lite. Po dosedanjih izkušnjah z modeli Lite naprav Huawei nam ta beseda ne vliva prav velikega zaupanja. Model P8 Lite je bil namreč zelo podhranjen telefon, ki z bratom brez besedice Lite v imenu ni imel veliko skupnega.
Najdražji in tako tudi najzanimivejši telefon iz trojice je J7, ki že trka na vrata srednjega razreda. Žal je to tudi njegova hiba, saj mu premočno konkurenco predstavlja že Samsung A3 2016. Slednji je moderneje oblikovan, narejen iz boljših materialov, ima skorajda enak procesor, a malo manj pomnilnika. Cena pa je enaka.
Serija J se na žalost po izdelavi še vedno zgleduje po starem Samsungu. Tistem podjetju, v katerem so nam oblikovalci dali umetne šive na zadnji stranici telefona Galaxy S5. Teh sicer tu ni, a vsi trije telefoni spominjajo na naprave pred šesto Galaksijo. Naslednje leto lahko upamo, da bodo, tako kot so bili letošnji modeli A, tudi modeli J deležni novega oblikovanja in materialov.
Daleč najbolj podhranjen je J3, ki ima osem jeder, a so vsa Cortex A7. Enaka torej tistim, ki si jih je HTC drznil vgraditi v Desire 530. To je leta 2016 že tako stara tehnologija, da bi bilo boljše, ko bi jo lahko vsi skupaj že pozabili.
Serija J je Samsungova poceni falanga, ki so jo prvič predstavili pred dobrim letom. Takrat so tudi začeli svojim telefonom iz leta v leto dajati enaka imena, tako da je na mestu opozorilo, da je treba biti na letnico pozoren. To poudarjamo zato, ker so si telefoni iz leta 2015 in 2016 lahko zelo zelo podobni.
Asus Zenfone 2 je dobil novo različico, ki k imenu dodaja besedo Laser. Ta daje vedeti, da ima telefon lasersko ostrenje pri zajemanju slik – na zadnji strani je 13-megapikna kamera, ki ima levo bliskavico, desno pa laser, ki pomaga ostriti sliko. V praksi se to pozna po skorajda trenutnem ostrenju, ko sliko zajemamo v standardnem načinu. No, čas ostrenja se podaljša takoj, ko v fotoaparatu vklopimo HDR. Kljub temu gre za dobrodošlo funkcionalnost, ki jo v cenejših telefonih redko vidimo.
HTC Desire 530 ima procesor. Ta ima štiri jedra Cortex-A7. Računajo pri 1,1 GHz. Če bi tole pisalo v Monitorju pred nekaj leti, bi bili navdušeni. Žal smo leta 2016 in za takšne specifikacije ni izgovora. Pri merjenju hitrosti v aplikaciji Geekbench je ta telefon v enojedrnem preizkusu dosegel rezultat 299. Ta številka je v primerjavi z vsemi aktualnimi telefoni tako nizka, da je HTC lahko sram. Čez 300 je prišel celo LG Smart Wine, ki je telefon na preklop za starejše, babice in dedke.
