Objavljeno: 28.6.2016 | Avtor: Jure Forstnerič | Monitor Julij - avgust 2016 | Teme: nenehni testi

Fujifilm X-Pro2

Fujifilm je v zadnjih letih v počasnem, a vztrajnem vzponu. Pri tem je veliko uspehov požel s serijo aparatov z izmenljivimi objektivi, najzmogljivejši model se je imenoval X-Pro. Po več kot treh letih je prišel na trg njegov naslednik, model X-Pro2.

Gre za aparat, ki je že na prvi pogled nekoliko drugačen od večine zmogljivih aparatov, ki so danes na trgu. Na prvi pogled spominja na stare, analogne aparate, predvsem aparate vrste rangefinder, denimo tiste podjetja Leica. Zanimivo, da ima pri tem klasični optični okular v levem zgornjem vogalu – okular, ki pa ne gleda čez objektiv, ko je to v navadi pri SLRjih, obenem se lahko spremeni v digitalnega. Dejansko se čez okular premakne majhen zaslon, ki prikazuje sliko, zajeto skozi objektiv.

Ohišje je večje in težje, kot bi pričakovali, daje odličen občutek kakovosti. V rabi je magnezijeva zlitina, tisti, ki so vajeni DSLRjev, bodo pogrešali resnejše držalo na desni strani. Tam je le manjši, odebeljen del. Velja pa omeniti, da so na voljo tudi dodatna držala, ki si jih lahko omislimo v spletnih trgovinah.

Aparat ima zelo zanimivo razporejene tipke in kolesca, razporeditev bo nekaterim zelo odgovarjala, drugim sploh ne. Tako kot predhodnik sploh nima kolesca za izbiro programa. Namesto tega ima ločena kolesca, kjer nastavimo vsak parameter posebej, na vsakem je tudi možnost samodejnega delovanja. Nastavimo torej čas, vrednost ISO in zaslonko (kolesce za slednjo je okoli objektiva). Če vse tri nastavimo na samodejno delovanje, je to tako, kot če na drugih aparatih nastavimo program »Auto«. Pri tem so seveda na voljo vse različne kombinacije. Zraven je še kolesce za spreminjanje osvetlitve (seveda v primeru, da nimamo vseh parametrov ročno nastavljenih).

Rešitev bo všeč tistim, ki so nekoč fotografirali na film, oziroma jim je všeč nekoliko počasnejši pristop k fotografiji. Je pa seveda neuporaben za tiste, ki potrebujejo kako hitro menjavanje med vnaprej pripravljenimi programi in podobno. Na voljo je tudi nekaj funkcijskih tipk, ki jim lahko določimo namembnost.

Posebnost Fujijevih modelov je tudi v tipalu, imenujejo ga X-Trans. Po velikosti je tako, kot smo vajeni iz večine DSLRjev, faktor povečave goriščnice je torej 1,5. Ima pa glede na večino tipal drugih izdelovalcev drugače razporejene barve na filtru, postavljenem pred tipalom. S tem se glede na klasične Bayer filtre zmanjša t. i. vzorec »moire«, posledično ti aparati tudi ne potrebujejo t. i. »antialiasing« filtra. Posledica celotne zgodbe je zelo dobra ločljivost in možnost postavitve objektiva bliže tipalu. V modelu X-Pro2 so glede na predhodnika izboljšali tipalo, tudi kar zadeva šum in dinamični razpon, kakovost fotografije je tu res odlična.

Največja slabost aparata je cena, ta je glede na predhodnika še nekoliko dvignjena. Lahko pa pohvalimo Fujifilm, da niso cene pri nas nič dražje kot v tujini, kot je to pogosto pri večini konkurentov. Se pa v kratkem pričakuje, da bodo prenovili tudi druge aparate, torej se nadejamo enakega tipala, kot je v tem modelu, tudi v nekaterih cenejših (in lažjih ter manjših) modelih.

Fujifilm X-Pro2

Kaj: Digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi.

Ločljivost: Do 6000 × 4000.

Tipalo: Efektivno 24 milijonov pik.

Velikost in vrsta tipala: 23,6 × 15,6 mm, CMOS, faktor povečave goriščnice 1,5.

Prodaja: Bolje založene trgovine.

Cena: 1769 EUR (ohišje).

Za    Kakovost fotografij, kakovost ohišja, upravljanje.

Proti    Cena.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji