Vsaka doba ima svojo magijo. Nekoč so bili to kometi, mrki, zdravilni napoji, prerokbe, alkimija in skrivni znaki v naravi. Danes so to algoritmi, oblaki, antene, čipi, umetna inteligenca, pametne naprave in podatkovni sistemi. Ne vidimo jih, a vsak dan odločajo o delu našega življenja.
Vsakič ko v slovenski trgovini prislonimo kartico ali telefon k terminalu, običajno uporabimo infrastrukturo ameriških kartičnih shem Visa ali Mastercard. To je hitro, priročno in zanesljivo. Hkrati pa pomeni, da je velik del domačega plačilnega prometa odvisen od tujih sistemov, na katere Slovenija nima vpliva. Poleg tega v tujino pošiljamo tudi vse podatke o nakupih Slovencev.
Štiri leta bo minilo, odkar je tehnološki del sveta stresel ChatGPT. Večina netehnološkega sveta ga še vedno ni opazila, ostali pa smo postali odvisni. Kot kaže, prihaja čas, ko nas bodo v tej smeri resno pritisnili.
Evropa pripravlja odgovor na ameriški Microsoft Office. Euro-Office naj bi bil kmalu pripravljen za uporabnike, ki nočejo biti odvisni od ZDA. Katere so njegove prednosti in katere slabosti?
V javnosti je zakoreninjena predstava, da so mlajše generacije bolj računalniško pismene, ker so se že rodile v digitalno okolje in so od mladih nog obkrožene z računalniki. Verjetno najbolj klišejski primer je vnuk, ki babici nastavlja brezžični usmerjevalnik in na namizje računalnika doda bližnjice do spletne televizije, Facebooka in brskalnika, ki mora imeti obvezno nastavljeno domačo stran na rtvslo.si ali kaj podobnega.
Čistilci registra in pomnilnika, optimizatorji datotečnega sistema, množica programov in programčkov obstaja, ki naj bi nam izboljšala računalniško izkušnjo. Pa jo res?
To ni več prihodnost. Ni več eksperiment za tehnološke navdušence, ni več igrača za programerje in ni več nekaj, kar bi uporabljali le podjetni vizionarji iz Silicijeve doline. Umetna inteligenca je tukaj. In ne le tukaj – povsod je: v telefonih, računalnikih, pisarnah, šolah, medijih, podjetjih, domačih kuhinjah in, kar je morda najbolj pomenljivo, v naših glavah.
Ponudniki interneta imajo v svoji ponudbi pogosto tudi mesh Wi-Fi, nekakšen »boljši« Wi-Fi. Je res boljši oziroma v čem je sploh boljši?
Bolj ko si zvest, manj si vreden. Kot naročnik, ki vestno plačuje visoke zneske, si za podjetje le še samoumevna postavka v Excelovi tabeli, medtem ko novim strankam obljubljajo nebesa.
Tehnologija nam je olajšala življenje, vendar ne vsem. Ko banke, trgovine, letališča in država predpostavljajo digitalno pismenost, izključenost postane skoraj neizogibna.
Približujejo se volitve in spet bomo za kartonastimi stenami obkroževali na papirnatih lističih. Se res ne bi dalo tega urediti (tudi) prek interneta?
Že poltretje desetletje se država trudi vpeljati čim več elektronskega poslovanja, naša revija pa še desetletje dlje promovira digitalne tehnologije. Bralci bodo zato ob kontroverznem naslovu zastrigli z ušesi, a se na koncu tega prispevka – upam – strinjali z naslovom. Dolgoročno tudi država želi, da na svojih računalnikih ne bi imeli datotek p12/pfx, temveč bi uporabljali varnejše načine. Digitalna potrdila naj seveda ne gredo nikamor, a ne sodijo na lokalni disk.
Zgodba se mi je pripetila pred kratkim: po dolgem čakanju na telefonsko pomoč pri banki OTP sem namesto človeka prejel SMS z vabilom k uporabi njihovega »pametnega« pomočnika Nika. Katastrofa.
Dolga leta je veljalo, da Apple sicer nikoli ni prvi, je pa na koncu najboljši. Počaka, opazuje konkurenco, nato tehnologijo izpili, zapre v svoj ekosistem in jo ponudi kot nekaj samoumevno boljšega. V dobi umetne inteligence ta zgodba ne drži več.
Nekako smo pozabili, da elektroni, bajti in oblaki obstajajo v resničnem svetu, da imajo fizično manifestacijo, da njihova izdelava zahteva resnične surovine, da obratovanje troši otipljive energente. Koda se je razbohotila, sistemske zahteve so narasle. Morda nas bo aktualna pomnilniška kriza prisilila, da se bomo začeli obnašati odgovorneje.
Umetna inteligenca se iz klepetalnikov in iskalnikov seli v brskalnike. Je to smiseln prehod ali bo vse skupaj le muha enodnevnica?
V razvoj umetne inteligence se vlagajo nepredstavljive količine denarja, ki bi morale zelo kmalu prinesti v vseh ozirih pametnejši stroj od človeka. Večji in sposobnejši modeli, hitrejši in zmogljivejši čipi, bogatejši in globlji žepi. Le kaj bi lahko preprečilo domala neizogiben triumf umetne inteligence?
Vlada je napovedala razpis za nacionalno platformo za generativno umetno inteligenco, del javnosti se je razburil, odprta pisma krožijo, besede, kot so »suverenost«, »varnost«, »pravice« in »okolje«, pa se uporabljajo bolj kot urok kakor izhodišče za trezno razpravo.
Avstralija bo decembra postala prva država, ki bo mladim pod 16 leti prepovedala ustvarjanje in uporabo računov na večini družabnih omrežij. Je tak ukrep smiseln?
Netflix, Disney+, HBO Max, Apple TV, Amazon Prime Video. Pretočni servisi, ki ponujajo bolj ali manj vse, kar danes obstaja na področju filmov in serij. Cena? Okoli 50 evrov na mesec.
Kolesarski računalnik imam, radar tudi, lučke utripajo kot božično drevo v diskoteki, a vendar vedno znova vzamem s sabo še telefon, ker v meni tiči tisti previdni stric, ki venomer opozarja, kaj pa, če se kaj zgodi. Pametna ura z neprestano povezavo, Apple Watch, je zvenela kot elegantna rešitev, da se ga znebim.
Tanko je novo lepo, se zdi. Apple in Samsung sta predstavila nova telefona, ki sta bistveno tanjša od obstoječih »običajnih« modelov. Ima tankost v resnici prihodnost?
Konec oktobra se je zgodilo nekaj, kar bi lahko imenovali že klasika digitalne dobe – Amazonov oblak AWS je spet odpovedal poslušnost. Tokrat je šlo za podatkovni center US-EAST-1, tisti najbolj obremenjeni in najstarejši del Amazonove infrastrukture, ki poganja velik del svetovnega spleta.
Vse bliže smo trenutku, ko bo balon napihnjenih obljub o umetni inteligenci počil. Narava te eksplozije pa je še vedno v zraku, zato ihtave naložbe v kratke delniške pozicije verjetno niso na mestu.
Včasih me kdo vpraša: »Kaj je sploh ta umetna inteligenca na telefonih, ki jo menda vsi zdaj imajo, na kaj je treba paziti pri nakupu?« Naj poskusim odgovoriti.
Človeštvo zna narediti skoraj vsako napravo, ki si jo lahko zamisli, vsaj dokler zamisel ne krši fizikalnih zakonov. Ko torej govorimo o novih izdelkih, redko naletimo na omejitev v tehnologiji. Pogosteje se zatakne pri idejah, kako obstoječe zmogljivosti uporabiti smiselno in uporabniku prijazno.
Večina uporabnikov je do mobilnih storitev resignirano (ne)zadovoljnih, le manjši delež jih nadleguje ponudnike in išče najboljšo storitev za svoj denar …
Prišel je čas, ko bodo tudi nakazila med običajnimi bankami trenutna, kot smo tega že leta vajeni pri t. i. neobankah (Revolut, N26 …). Se bodo banke zaradi tega otresle stigme zastarelosti?
Tehnologija zaznavanja okolice je srce avtonomne vožnje. Brez nje računalnik v vozilu ne bi vedel, kdaj zavirati, zaviti ali zamenjati pasu. Med glavnimi pristopi sta lidar (»optični radar«) in kamera, vsak s svojimi prednostmi in slabostmi.
Za abrahama, natanko na dan, ko sem se pred pol stoletja rodil, sem prek mobilne aplikacije naročil svoj prvi električni avto. Izbral sem Teslo model 3, ki me je prepričala z videzom, s tehnično dovršenostjo in z vsaj na papirju zadovoljivim dometom.
Arhiv
Po avtorjih
