Od lanskega odprtja DALL E javnosti in sledeči predstavitvi ChatGPT sem po službeni dolžnosti redno uporabljal umetno inteligenco. Ni šlo le za preizkuse, ocenjevanje in pisanje, temveč za uporabo pri resnem raziskovalnem delu. Kljub osupljivim sposobnostim se mi zdijo napovedi, kako bo pogubila človeštvo, uničila na stotine poklicev in docela predrugačila svet, pretirane. Predvsem pa se mi zdi umetna inteligenca en velik – polizdelek.
Klasično vprašanje – »električar« ali klasika? Naj si kupim resno kolo ali osnovno električno izvedbo, ki me bo vseeno stala nekajkrat več?
Električna kolesa, pametne ure in športne aplikacije so postali nepogrešljivi pripomočki sodobnega športnika. Omogočajo boljše nadzorovanje in pomoč za izboljšanje športnih rezultatov, obenem pa tudi celovit pregled nad dosežki. Tehnološke inovacije so torej odprle vrata v svet učinkovitega športa, ki spodbuja aktivni življenjski slog in doseganje najboljših osebnih rezultatov.
Pri Monitorju sem že skorajda od samega začetka in ustanovitve revije, zato se dobro spomnim bolj ali manj vseh odmikov, ki smo si jih privoščili v uredniški politiki. In dobro vem, da se je marsikdo ob njih zdrznil, podobno kot zdaj, ko je v roke prijel letošnjo posebno tematsko številko Monitorja: »Kolesa? Resno?!«
Dragi žalujoči, zbrali smo se na tej strani, da se spomnimo Metaverzuma, Prihodnosti, kot si jo je leta 2021 zamislil Zuck. Prihodnost je živela le dve leti, nadomestila jo bo druga Prihodnost, Umetna inteligenca.
Je v prihodnosti mogoče pričakovati, da bodo operacijski sistemi imeli vgrajene bolj ali manj vse programe, ki jih potrebuje povprečen uporabnik?
Zadnjih nekaj let je na tržišču pametnih telefonov presenetljivo malo konkurence. Stanje se izboljšuje, a razmeroma počasi – še najbolje je pri vstopnem ter srednjem razredu, v zgornjem, pri telefonih, ki veljalo nekje od slabih tisoč evrov navzgor, pa so premiki zelo počasni.
Formulo 1 spremljam že 30 let in o voznikih ter ekipah, njihovih dosežkih in spodrsljajih vem veliko. No, videti je, da enako veliko danes vedo tudi tisti, ki so se s F1 seznanili prek Netflixa …
Minili so časi, ko so po (elektronski) pošti krožila nigerijska pisma. Danes prav vsak ve, da bogati naftni magnat iz Nigerije ne bo, v zameno za nekaj tisoč evrov stroškov, ravno nam nakazal nekaj sto milijonov. Spletne prevare so danes veliko bolj dodelane, zato so včasih še vedno tudi učinkovite.
Je zaščita zasebnosti v tehnološki sferi le fraza ali prihodnost?
Ob prenašanju datotek z družinskega računalnika na novega sem ugotovil, da na njem že desetletje teče Linux, ne da bi kdorkoli resno protestiral ali naletel na hujše nezdružljvosti ali virusne preglavice. Še bolj pa me je presenetil komentar staršev, ko so dobili novega, na katerem so končno Okna.
Umetna inteligenca nam bo vzela službe, umetna inteligenca nam bo znižala plače, umetna inteligenca pomeni kvantni skok v razvoju človeštva, umetna inteligenca bo prevzela svet. Najverjetneje se bo uresničilo nekaj od vsega tega.
Je e-črnilo res že dovolj zrela tehnologija, da jo lahko uporabimo tudi v zaslonih tablic in morebiti celo prenosnikov?
Od nekdaj se bolje razumem z računalniki kot z ljudmi. To sicer rečem v šali, a kot pravijo, je v vsaki šali tudi kanček resnice. Računalniki so konec koncev orodje uporabnikov, torej ljudi, ki jih kot sistemski administrator podpiram in jim pomagam, da lahko opravljajo svoje delo.
Po mnenju nekaterih uporabnikov Twitterja ta od dneva, ko ga je kupil Elon Musk, gori. V resnici je Twitter še vedno dostopen in povsem normalno deluje, uporabniki lahko še vedno objavljamo in beremo vsebine. Elonov brezkompromisni stil vodenja, del katerega je navidezno transparentno komuniciranje prek tvitov na osebnem računu, nekatere zagrizene uporabnike plaši in straši, spet druge navdušuje. Prvi grozijo z odhodom in razmišljajo o alternativah ter k temu pozivajo še druge, a zgodi se bolj malo.
»Too big to fail,« reklo, ki ga v zadnjem času uporabljamo predvsem v povezavi z bankami. Prepričan sem, da bi ga lahko tudi v povezavi z nekaterimi podjetji s področja informacijske tehnologije.
Je »pamet« res nekaj, kar je priporočljivo vgrajevati v hiše? Nam pamet res lahko dovolj hitro sledi ali je bolje luči in naprave vklapljati ročno?
Naše pisalne mize in delovno okolje so sveti. Za nekatere je običajno, da se morajo do tipkovnice prekopati čez gore papirjev, revij in še česa, drugi morajo imeti ob sebi radio (da, analogni!), iz katerega blebetajo radijski voditelji in občasno celo spustijo kako rock pesem. Tretji pa smo navajeni (oziroma stremimo k temu), da na mizi ni preveč stvari.
Ne poznam institucije, ki bi imela bolj nonšalanten delovni čas od bank, približajo se jim le poštne poslovalnice. Od pol devetih do pol petih med delovniki pač v praksi pomeni, da je treba za vse obiske vzeti dopust ali vsaj ure odsotnosti z dela. Banke pač dobro vedo, da jih nujno potrebujemo.
Citat v naslovu je izrekel šef trenutno najbolj vročega podjetja OpenAI, ko je odgovarjal na govorice o menda prihajajoči četrti generaciji jezikovnega modela GPT. Toda ljudje s(m)o razočarani že zdaj, ko v svet počasi kapljajo kapljice Microsoftovega necenzuriranega 'Bing_GPT'. In Googlovega Barda, seveda.
Tokrat smo rubriko Pro et contra v celoti prepustili kar – umetni inteligenci. Jezikovni model ChatGPT (chat.openai.com) smo povprašali kakšne so slabosti in prednosti ChatGPT v primerjavi s klasičnimi spletnimi iskalniki.
Ko je podjetje Lego pred kratkim napovedalo, da bo upokojilo svojo robotsko linijo igrač, poimenovano Mindstorms, ki je luč sveta ugledala daljnega leta 1998, sem močno zastrigel z ušesi.
Apple je bilo od nekdaj poseben in drugačen. Že računalnik Apple II je bil posebnež, da o macintoshu ne govorimo, z iphonom pa je podjetje stopilo v legendo. Apple je tak posebnež, da ga marsikdo dojema kot arogantneža. Ali je res?
Vsi dobro vemo, da brezplačnega kosila ni, a vseeno vedno znova upamo, da ga bomo dočakali. Razočaranju, ogorčenju in včasih celo besu, ko se brezplačna zabava konča, se ne znamo izogniti ne glede na to, kolikokrat se nam tak dogodek v digitalnem ali resničnem svetu pripeti.
Vsi vemo, da prodaje glasbenih cedejev skorajda ni več, vinilne plošče pa kupujejo le še (in spet) zanesenjaki. Vendar slišim, da imajo tudi pretočne storitve svoje slabosti …
Pred nekaj meseci je odjeknila novica, da je prodaja osebnih računalnikov zabeležila največji upad v več kot 20 letih. Število dostavljenih računalnikov, kot temu pravijo analitiki, se je v tretjem četrtletju znižalo za nekje med 15 in 20 odstotki v primerjavi z istim obdobjem lani. Gre sicer za oceno, ki se med analitiki nekoliko razlikuje, a dejstvo je, da so obeti zelo slabi.
Do Skyneta iz Terminatorja je verjetno (upam) še daleč, toda nekateri programski jezikovni modeli nakazujejo, da bo v prihodnjem desetletju ali dveh marsikdo ostal brez službe.
V predzadnjem mesecu letošnjega leta v slovenske osnovne in srednje šole prihajajo knjige v elektronski obliki. Učenci tretje triade in srednješolci si jih bodo tako prek Cobissa in Biblosa izposojali v e-obliki in jih brali na bralnikih, telefonih, tablicah, prenosnikih ali namiznih računalnikih. Bo zaradi tega izgubljal trg papirnih knjig, bo manj obiskov knjižnic? Ali bodo e-knjige zamenjale papirne?
Časi za nakup tehnoloških podjetij, ki poskušajo živeti od oglasov, niso najboljši. To je ugotovil tudi Elon Musk in se poskušal izvleči iz obljubljenega nakupa za 44 milijard dolarjev …
Cene grafičnih kartic so poletele v nebo! Ali bo zanje res kmalu popolnoma običajno odšteti tisočak ali dva?
Arhiv
Po avtorjih
