Redkokdaj si kakšen izum prihodnosti predstavljamo tako močno in tako vztrajno, nato pa dočakamo njegovo uresničitev. Oni dan sem ugotovil, da se mi je zgodilo prav to. Umetna inteligenca, avtomatizirano prevajanje in digitalizacija besedil so skupaj poskrbeli, da sem dočakal prihodnost izpred skoraj treh desetletij.
Splet je dolga leta temeljil na preprostem dogovoru: iskalniki, kot je Google, so lahko brezplačno indeksirali vsebine spletnih strani, v zameno pa so uporabnike pošiljali nazaj na te strani, ki so živele od oglaševanja. A z vzponom generativne umetne inteligence se ta poslovni model hitro maje.
Bliža se 14. oktober, datum, ki ga je Microsoft določil kot konec podpore za Windows 10. Če bomo hoteli varno živeti še naprej, bo treba namestiti Windows 11, kar bo za sabo najverjetneje potegnilo nakup novega računalnika.
Je informacijska tehnologija, v vseh oblikah, res nezamenljivo skoncentrirana le v ZDA (in na Kitajskem), ali pa obstaja možnost, da bo vsaj delček te kdaj premogla tudi Evropa?
Evropa si že vrsto let prizadeva, da bi bila na področju digitalnih tehnologij bolj neodvisna in suverena, tako kar se tiče razvoja in proizvodnje kot tudi uporabe digitalnih izdelkov in storitev. Trenutne globalne geopolitične razmere, še posebej nedavni zasuk v gospodarski politiki ZDA, so te aktivnosti drastično pospešile. Toda kako in v kolikšnem času lahko to dosežemo?
T-2, eden ključnih ponudnikov televizijskih paketov pri nas, uvaja oglase, ki se jih ne bo dalo več preskakovati. Razlog za preplah ali celo upor?
Živo se spomnim julijskega večera pred 24 leti, ko je bil zadnji dan delovanja Napsterja. Program, ki je od leta 1999 do 10. julija 2001 omogočal prenašanje skladb z interneta, je padel v sodni bitki. Napster je kršil vse mogoče zakone s področja avtorskih pravic, zato je bil njegov propad le vprašanje časa.
Microsoft, ključno podjetje tehnološke revolucije, praznuje 50-letnico obstoja. Videti je, da je korporativna logika razvoja programskih izdelkov vendarle zmagala. Ali pač ne?
Štiri leta bo tega, kar sem na tem mestu pisal o tem, da smo v Sloveniji »končno« dobili mobilna omrežja pete generacije, 5G. Pisal sem o megabitih in milisekundah in se pridušal, da je vse skupaj na moč podobno omrežju 4G/LTE, celo enako. Je danes kaj drugače?
Ste vedeli, da čeprav kupimo film na Amazon Prime Videu ali pesem na iTunes, v resnici teh vsebin nikoli ne posedujemo? Z nakupom pridobimo namreč zgolj licenco za njihovo uporabo, ki jo lahko ponudniki kadarkoli prekličejo. Dobrodošli v sodobnem digitalnem svetu, kjer lastništvo ni več, kar je nekdaj bilo!
Že nekaj let berem o tem, da so prijavna gesla ne varna (in celo nevarna) in da jih bodo prej ali slej zamenjali prijavni ključi (Passkeys). Pa jih bodo res?
Odkar sem v IT, poslušam, kako evropska informatika zaostaja za konkurenco – predvsem za Američani. Pa je to res?
Nekoč je obstajal Microsoft, ki je kupil 86-DOS, ga preimenoval v MS-DOS in obogatel. Danes preimenuje in postopoma ukinja blagovno znamko Office, verjetno z istim ciljem. Pa mu bo uspelo?
Umetnointeligenčnih klepetalnih robotov naenkrat ne izdelujejo le ameriška podjetja, ampak so jih začeli obvladati tudi Kitajci. Je to dobro ali slabo?
Še na naslovnici januarskega Monitorja smo napovedali članek iz tujega tiska »Ali bo Trump razbil Google?«. Le mesec dni kasneje, natančneje točno 20. januarja, je že vse drugače.
Mark Zuckerberg je najavil, da se podjetje Meta po novem ne bo več ukvarjalo s preverjanjem dejstev v objavah uporabnikov Facebooka. Oziroma s cenzuro, kot temu pravijo nekateri …
Zakaj bi se s telefonom v roki med različnimi možnostmi tehnične pomoči prebijali s številčnimi tipkami, če nam že leto in več iz vseh por mezi umetna inteligenca, mar ne?
Prenosniki so strojno manj zmogljivi od namiznih računalnikov, pa vendar – ali niso dovolj za veliko večino opravil?
Pred skoraj 12 leti sem na tem mestu zapisal, da bitcoin nikoli ne bo nadomestil nacionalnih valut. Opredelil sem ga kot »nenavadno mešanico med denarjem in blagom, kakor zlato«, s katero lahko kaj prišpekuliramo, a brez intrinzične vrednosti.
Sodim med tiste, ki v digitalnem svetu oglase zares sovražijo. Raje se odločim za plačilo in naročilo storitve, kot da bi živel med množico migetajočih oglasov. Pa s samim oglaševanjem v osnovi ni nič narobe, le izrodilo se je.
Po službeni dolžnosti podjetjem predstavljam, kaj lahko počnejo z orodji umetne inteligence, poslušalci pa mi pogosto vračajo z opazkami, kako naj bi bila ta tehnologija slaba in nevarna za človeštvo.
Arhiv
Po avtorjih
