Pro et contra – mladim omejiti dostop do družbenih omrežij ali ne?
Avstralija bo decembra postala prva država, ki bo mladim pod 16 leti prepovedala ustvarjanje in uporabo računov na večini družabnih omrežij. Je tak ukrep smiseln?
Avstralija bo decembra postala prva država, ki bo mladim pod 16 leti prepovedala ustvarjanje in uporabo računov na večini družabnih omrežij. Je tak ukrep smiseln?
Netflix, Disney+, HBO Max, Apple TV, Amazon Prime Video. Pretočni servisi, ki ponujajo bolj ali manj vse, kar danes obstaja na področju filmov in serij. Cena? Okoli 50 evrov na mesec.
Kolesarski računalnik imam, radar tudi, lučke utripajo kot božično drevo v diskoteki, a vendar vedno znova vzamem s sabo še telefon, ker v meni tiči tisti previdni stric, ki venomer opozarja, kaj pa, če se kaj zgodi. Pametna ura z neprestano povezavo, Apple Watch, je zvenela kot elegantna rešitev, da se ga znebim.
Tanko je novo lepo, se zdi. Apple in Samsung sta predstavila nova telefona, ki sta bistveno tanjša od obstoječih »običajnih« modelov. Ima tankost v resnici prihodnost?
Konec oktobra se je zgodilo nekaj, kar bi lahko imenovali že klasika digitalne dobe – Amazonov oblak AWS je spet odpovedal poslušnost. Tokrat je šlo za podatkovni center US-EAST-1, tisti najbolj obremenjeni in najstarejši del Amazonove infrastrukture, ki poganja velik del svetovnega spleta.
Vse bliže smo trenutku, ko bo balon napihnjenih obljub o umetni inteligenci počil. Narava te eksplozije pa je še vedno v zraku, zato ihtave naložbe v kratke delniške pozicije verjetno niso na mestu.
Včasih me kdo vpraša: »Kaj je sploh ta umetna inteligenca na telefonih, ki jo menda vsi zdaj imajo, na kaj je treba paziti pri nakupu?« Naj poskusim odgovoriti.
Človeštvo zna narediti skoraj vsako napravo, ki si jo lahko zamisli, vsaj dokler zamisel ne krši fizikalnih zakonov. Ko torej govorimo o novih izdelkih, redko naletimo na omejitev v tehnologiji. Pogosteje se zatakne pri idejah, kako obstoječe zmogljivosti uporabiti smiselno in uporabniku prijazno.
Večina uporabnikov je do mobilnih storitev resignirano (ne)zadovoljnih, le manjši delež jih nadleguje ponudnike in išče najboljšo storitev za svoj denar …
Prišel je čas, ko bodo tudi nakazila med običajnimi bankami trenutna, kot smo tega že leta vajeni pri t. i. neobankah (Revolut, N26 …). Se bodo banke zaradi tega otresle stigme zastarelosti?
Tehnologija zaznavanja okolice je srce avtonomne vožnje. Brez nje računalnik v vozilu ne bi vedel, kdaj zavirati, zaviti ali zamenjati pasu. Med glavnimi pristopi sta lidar (»optični radar«) in kamera, vsak s svojimi prednostmi in slabostmi.
Za abrahama, natanko na dan, ko sem se pred pol stoletja rodil, sem prek mobilne aplikacije naročil svoj prvi električni avto. Izbral sem Teslo model 3, ki me je prepričala z videzom, s tehnično dovršenostjo in z vsaj na papirju zadovoljivim dometom.
Ob razmišljanju za tokratni uvodnik sem se spotaknil ob Borisovo kolumno v tokratni številki, ki se osredotoča na njegov novi avtomobil, Teslo model 3. Ker sem tudi sam od nedavnega lastnik novega avtomobila, se primerjava ponuja kar sama od sebe. Še posebej, ker sem sam kupil Volkswagna, pa še dizla po vrhu.
Redkokdaj si kakšen izum prihodnosti predstavljamo tako močno in tako vztrajno, nato pa dočakamo njegovo uresničitev. Oni dan sem ugotovil, da se mi je zgodilo prav to. Umetna inteligenca, avtomatizirano prevajanje in digitalizacija besedil so skupaj poskrbeli, da sem dočakal prihodnost izpred skoraj treh desetletij.
Splet je dolga leta temeljil na preprostem dogovoru: iskalniki, kot je Google, so lahko brezplačno indeksirali vsebine spletnih strani, v zameno pa so uporabnike pošiljali nazaj na te strani, ki so živele od oglaševanja. A z vzponom generativne umetne inteligence se ta poslovni model hitro maje.
Bliža se 14. oktober, datum, ki ga je Microsoft določil kot konec podpore za Windows 10. Če bomo hoteli varno živeti še naprej, bo treba namestiti Windows 11, kar bo za sabo najverjetneje potegnilo nakup novega računalnika.
Je informacijska tehnologija, v vseh oblikah, res nezamenljivo skoncentrirana le v ZDA (in na Kitajskem), ali pa obstaja možnost, da bo vsaj delček te kdaj premogla tudi Evropa?
Evropa si že vrsto let prizadeva, da bi bila na področju digitalnih tehnologij bolj neodvisna in suverena, tako kar se tiče razvoja in proizvodnje kot tudi uporabe digitalnih izdelkov in storitev. Trenutne globalne geopolitične razmere, še posebej nedavni zasuk v gospodarski politiki ZDA, so te aktivnosti drastično pospešile. Toda kako in v kolikšnem času lahko to dosežemo?
T-2, eden ključnih ponudnikov televizijskih paketov pri nas, uvaja oglase, ki se jih ne bo dalo več preskakovati. Razlog za preplah ali celo upor?
Živo se spomnim julijskega večera pred 24 leti, ko je bil zadnji dan delovanja Napsterja. Program, ki je od leta 1999 do 10. julija 2001 omogočal prenašanje skladb z interneta, je padel v sodni bitki. Napster je kršil vse mogoče zakone s področja avtorskih pravic, zato je bil njegov propad le vprašanje časa.
Microsoft, ključno podjetje tehnološke revolucije, praznuje 50-letnico obstoja. Videti je, da je korporativna logika razvoja programskih izdelkov vendarle zmagala. Ali pač ne?
Štiri leta bo tega, kar sem na tem mestu pisal o tem, da smo v Sloveniji »končno« dobili mobilna omrežja pete generacije, 5G. Pisal sem o megabitih in milisekundah in se pridušal, da je vse skupaj na moč podobno omrežju 4G/LTE, celo enako. Je danes kaj drugače?
Ste vedeli, da čeprav kupimo film na Amazon Prime Videu ali pesem na iTunes, v resnici teh vsebin nikoli ne posedujemo? Z nakupom pridobimo namreč zgolj licenco za njihovo uporabo, ki jo lahko ponudniki kadarkoli prekličejo. Dobrodošli v sodobnem digitalnem svetu, kjer lastništvo ni več, kar je nekdaj bilo!
Že nekaj let berem o tem, da so prijavna gesla ne varna (in celo nevarna) in da jih bodo prej ali slej zamenjali prijavni ključi (Passkeys). Pa jih bodo res?
Odkar sem v IT, poslušam, kako evropska informatika zaostaja za konkurenco – predvsem za Američani. Pa je to res?
Nekoč je obstajal Microsoft, ki je kupil 86-DOS, ga preimenoval v MS-DOS in obogatel. Danes preimenuje in postopoma ukinja blagovno znamko Office, verjetno z istim ciljem. Pa mu bo uspelo?
Umetnointeligenčnih klepetalnih robotov naenkrat ne izdelujejo le ameriška podjetja, ampak so jih začeli obvladati tudi Kitajci. Je to dobro ali slabo?
Še na naslovnici januarskega Monitorja smo napovedali članek iz tujega tiska »Ali bo Trump razbil Google?«. Le mesec dni kasneje, natančneje točno 20. januarja, je že vse drugače.
Mark Zuckerberg je najavil, da se podjetje Meta po novem ne bo več ukvarjalo s preverjanjem dejstev v objavah uporabnikov Facebooka. Oziroma s cenzuro, kot temu pravijo nekateri …
Zakaj bi se s telefonom v roki med različnimi možnostmi tehnične pomoči prebijali s številčnimi tipkami, če nam že leto in več iz vseh por mezi umetna inteligenca, mar ne?
Arhiv
Po avtorjih