Ali je mogoče v le nekaj tednih reproducirati celotne ekosisteme podjetij Adobe, Microsoft in Autodesk? Ekipa projekta ArtCraft dokazuje, da je v dobi umetne inteligence to povsem izvedljivo. Z uporabo modela Claude in programskega jezika Rust so ustvarili 13 nativnih, odprtokodnih in brezplačnih aplikacij, ki neposredno izzivajo naročniške modele gigantov ter postavljajo nova pravila razvoja programske opreme.
Dell Pro Max z GB10 je kompakten računalnik s 128 GB poenotenega pomnilnika, namenjen lokalnemu izvajanju velikih jezikovnih modelov. Po hitrosti ga sicer prehitijo tudi precej cenejši računalniki z zmogljivo grafično kartico, pa vendar – za koga je primeren in ali je cena nad 6.000 evri upravičena?
Evropski tehnološki prostor ne želi več živeti v senci Silicijeve doline ali kitajskih tehnoloških gigantov, temveč stopa na pot samozavestne digitalne suverenosti. Ta tiha revolucija se ne dogaja v bleščečih sejnih sobah korporacij, temveč v repozitorijih odprte kode, kjer tisoči razvijalcev s podporo strateških skladov Evropske unije gradijo novo digitalno hrbtenico kontinenta.
Digitalizacija in umetna inteligenca na področje javnega nastopanja in mednarodnih konferenc prinašata korenite spremembe. Storitev Vox101, plod domačega znanja, omogoča simultano prevajanje govora v živo v več deset jezikov. Preverili smo, kako se ta inovativna rešitev, ki temelji na (ravno tako slovenski) platformi Transcribe7, obnese v praksi.
Novi jezikovni model kitajskega podjetja Moonshot AI postavlja pod vprašaj prevlado ameriških tehnoloških velikanov. Z odprtokodno naravo in naprednimi zmogljivostmi globokega raziskovanja prehiteva uveljavljene tekmece.
Ali bo umetna inteligenca nadomestila brskalnik in iskalnik ter spremenila uporabniško izkušnjo pri uporabi interneta in spletnega brskalnika? Prav to poskuša manj znano podjetje Perplexity, ki je predstavilo brskalnik Comet. Kmalu zatem je sledil še OpenAI z brskalnikom Atlas, pravkar pa je tu še Opera s svojim Neom.
Ni šala, piše se leto 2025 in prav zares sem kupil povsem novega spectruma.
Evropa si v zadnjem času močno prizadeva, da bi vzpostavila lastno digitalno infrastrukturo, predvsem pa svoje informacijske storitve, tako za podjetja kot potrošnike. Ta hip ponudba povsem evropskih storitev ni velika, obenem pa je še je razdrobljena in malo poznana, predvsem zunaj izvorne države. Zaradi novih svetovnih političnih razmer in predvsem razpoloženja Evropejcev pa se to utegne spremeniti, zato je dobro vedeti, kaj je na voljo. Nenazadnje nekaj od tega tudi že uporabljamo, pa se niti ne zavedamo, da je evropsko.
Kakovostne videokonference so za nemoteno delo vedno bolj pomembne, še posebej če želimo s tehnologijo nadomestiti fizično prisotnost na sestanku. Kakovosten zvok in osredotočenost na trenutnega govorca sta ključnega pomena, ravno tako tudi združljivost z različnimi videokonferenčnimi platformami.
Evropa si že vrsto let prizadeva, da bi bila na področju digitalnih tehnologij bolj neodvisna in suverena, tako kar se tiče razvoja in proizvodnje kot tudi uporabe digitalnih izdelkov in storitev. Trenutne globalne geopolitične razmere, še posebej nedavni zasuk v gospodarski politiki ZDA, so te aktivnosti drastično pospešile. Toda kako in v kolikšnem času lahko to dosežemo?
