Windows 365 je Microsoftov predlog za računalniško namizje v oblaku. Za dostop do njega zadostujeta mesečna naročnina in poljubna strojna oprema, ki jo imamo pri roki. To je lahko mac, računalnik z Linuxom, tablica, telefon in … Zakaj pa ne, prav pride tudi star računalnik z okoljem Windows 7, ki ni več podprt, a še vedno lahko povsem spodobno krmili oddaljeno navidezno napravo. Pa je Windows 365 res lahko zanimiv za vsakogar?
Začenja se obdobje operacijskega sistema Windows 11, ki bo poskušal hitro nadomestiti dosedanjo desetico. Navzven je kozmetično olepšan, navznoter izdatneje spremenjen za zagotavljanje večje varnosti. V celoti gledano pa podoben sedanjemu in predvsem združljiv z množico programov, ki jih uporabljamo vsakodnevno.
Kolesarjenje brez zaščitne čelade je nevarno početje, uporaba čelade je pametna izbira. Če pa je ta povrh vsega opremljena z zvočniki, s slušalkami, povezavo do mobilnega telefona in z varnostno lučjo na zadnjem delu, bi se lahko strinjali, da je odločitev dvakrat pametna.
Apple je spomladi predstavil svoje najboljše tablice iPad doslej. Take, ki prvič temeljijo na procesorjih M1, torej enaki procesni osnovi kot trenutna generacija prenosnikov Macbook. Z izboljšavami pri vmesnikih in zaslonih z določene plati že prekašajo prenosnike v isti hiši. Ali je iPad Pro torej končno zamenjava za prenosnike ali zgolj super zmogljiva tablica?
Nova velika različica okolja Windows? To se ne dogaja ravno pogosto, ne nazadnje je Microsoft Windows 10 predstavil že davnega leta 2015. Kaj lahko torej pričakujemo od nove generacije okolja, ki ga danes uporablja velika večina uporabnikov osebnih računalnikov na svetu? Sodeč po videnem, spet evolucija, zagotovo ne revolucija. Toda ali je to dobro ali slabo, si res želimo revolucije?
Vsak izdelek je mogoče izboljšati. To seveda velja za vse vrste izdelkov, a je še posebej značilno za računalniško industrijo. Težko najdemo drugo področje, kjer se spremembe in izboljšave dogajajo tako pogosto kot v računalništvu.
Monitor je ob nastanku meril na vse oblike in uporabnike računalniških izdelkov, toda na začetku so bili izdelki za osebno rabo dostopnejši in zanimivejši od tistih za poslovno. V prvih letih smo zato pisali pretežno o izdelkih, ki bi jim danes lahko rekli »potrošniški« (consumer).
Če bi mi kdo v 80-ih rekel, da bom naslednjih 30 let pisal članke, bi se verjetno samo nasmejal in odvrnil: »Pa kaj še …« Moje ambicije so bile usmerjene povsem drugam, pisanje (verjetno spomini na šolo) mi pravzaprav ni bilo všeč. Kot ničkolikokrat v življenju pa se je zgodilo prav nasprotno od pričakovanj.
Videokonferenčni sistemi so postali vsakdanjost, vendar je zagotovitev dobre video povezave še vedno zelo razširjena težava. Predvsem tam, kjer želimo na oddaljeni lokaciji povezati skupino ljudi, ki na sestanku sedijo okoli konferenčne mize. Meeting Owl Pro Owl s svojo 360-stopinjsko kamero in algoritmi strojnega učenja odpravlja večino zadreg in pričara prav posebno vzdušje. A za visoko ceno.
Videokonferenčni sistemi so v času epidemije postali nepogrešljivo sredstvo za kolikor toliko normalno delo, učenje pa tudi druženje na daljavo. Računalniška podjetja zato že od pomladi delajo nadure, da bi množice uporabnikov nagovorila k izbiri prav njihove videokonferenčne rešitve. Še nikoli se nobena kategorija programske opreme ni razvijala tako hitro kot prav orodja za komuniciranje in delo na daljavo. Mnoge analize kažejo, da to zdaj že postaja tehnologija, ki spreminja družbo, tudi za čase po epidemiji.