Evropski tehnološki prostor ne želi več živeti v senci Silicijeve doline ali kitajskih tehnoloških gigantov, temveč stopa na pot samozavestne digitalne suverenosti. Ta tiha revolucija se ne dogaja v bleščečih sejnih sobah korporacij, temveč v repozitorijih odprte kode, kjer tisoči razvijalcev s podporo strateških skladov Evropske unije gradijo novo digitalno hrbtenico kontinenta.
Digitalizacija in umetna inteligenca na področje javnega nastopanja in mednarodnih konferenc prinašata korenite spremembe. Storitev Vox101, plod domačega znanja, omogoča simultano prevajanje govora v živo v več deset jezikov. Preverili smo, kako se ta inovativna rešitev, ki temelji na (ravno tako slovenski) platformi Transcribe7, obnese v praksi.
Novi jezikovni model kitajskega podjetja Moonshot AI postavlja pod vprašaj prevlado ameriških tehnoloških velikanov. Z odprtokodno naravo in naprednimi zmogljivostmi globokega raziskovanja prehiteva uveljavljene tekmece.
Ali bo umetna inteligenca nadomestila brskalnik in iskalnik ter spremenila uporabniško izkušnjo pri uporabi interneta in spletnega brskalnika? Prav to poskuša manj znano podjetje Perplexity, ki je predstavilo brskalnik Comet. Kmalu zatem je sledil še OpenAI z brskalnikom Atlas, pravkar pa je tu še Opera s svojim Neom.
Ni šala, piše se leto 2025 in prav zares sem kupil povsem novega spectruma.
Evropa si v zadnjem času močno prizadeva, da bi vzpostavila lastno digitalno infrastrukturo, predvsem pa svoje informacijske storitve, tako za podjetja kot potrošnike. Ta hip ponudba povsem evropskih storitev ni velika, obenem pa je še je razdrobljena in malo poznana, predvsem zunaj izvorne države. Zaradi novih svetovnih političnih razmer in predvsem razpoloženja Evropejcev pa se to utegne spremeniti, zato je dobro vedeti, kaj je na voljo. Nenazadnje nekaj od tega tudi že uporabljamo, pa se niti ne zavedamo, da je evropsko.
Kakovostne videokonference so za nemoteno delo vedno bolj pomembne, še posebej če želimo s tehnologijo nadomestiti fizično prisotnost na sestanku. Kakovosten zvok in osredotočenost na trenutnega govorca sta ključnega pomena, ravno tako tudi združljivost z različnimi videokonferenčnimi platformami.
Evropa si že vrsto let prizadeva, da bi bila na področju digitalnih tehnologij bolj neodvisna in suverena, tako kar se tiče razvoja in proizvodnje kot tudi uporabe digitalnih izdelkov in storitev. Trenutne globalne geopolitične razmere, še posebej nedavni zasuk v gospodarski politiki ZDA, so te aktivnosti drastično pospešile. Toda kako in v kolikšnem času lahko to dosežemo?
Umetna inteligenca je, tako kot povsod po svetu, tudi v Sloveniji že mesece osrednja tema interesa praktično vseh uporabnikov, raziskovalcev, razvijalcev in ponudnikov informacijske tehnologije. Tudi na področjih, kjer morda tega ne bi pričakovali. Umetna inteligenca je obenem določena kot ena od prioritet razvoja digitalne družbe v Sloveniji, zato je zanimivo pogledati, kaj se na tem področju dogaja in kaj nastaja v naših prostorih.
Google v javno rabo občasno spusti še nedokončana eksperimentalna orodja, v zadnjem času še posebej s področja umetne inteligence. Nedavno so tako nadgradili že lani predstavljeno konceptualno orodje NotebookLM za »razgovore« na temo uporabnikovih dokumentov, ki zna odslej tudi generirati zvočne oddaje (podkaste), kjer se navidezna voditelja pogovarjata o izbrani vsebini. Rezultati so navdušujoči in osupljivo dobri.
