Sestankovanje prek video konferenc je postalo del našega vsakdana ne glede na to, ali smo v pisarni, doma ali na poti. Zdaj ko smo se do neke mere privadili na tak način dela, sledi iskanje najboljših načinov uporabe, da bi bilo tovrstno delo učinkovito in čim manj stresno. Proizvajalci pa še naprej zelo hitro dodajajo nove zmožnost in tekmujejo za naklonjenost končnih uporabnikov ter podjetij.
Delo od doma je razkrilo nove potrebe po oddaljenem dostopu do aplikacij, dokumentov in drugih sredstev, ki so prvenstveno na voljo v ustrezno varovanem okolju, denimo znotraj varovanega omrežja podjetja, šole ali druge ustanove.
Transport in logistika predstavljata izredno obsežno in pomembno gospodarsko dejavnost, ki se tiče prav vsega, kar počnemo v družbi, toda ta industrija se srečuje z močno konkurenco, nenehnimi spremembami in vse večjim številom različnih zakonskih omejitev. Informacijska tehnologija zato poleg samih transportnih sredstev postaja ključnega pomena za učinkovito in dobičkonosno poslovanje. Tehnologija v nekaterih segmentih logistike celo spreminja način izvajanja storitev, zato ni nič čudnega, če na to področje vstopajo tudi nekatera nova imena.
V časih, ko se malodane vsi programski izdelki selijo v oblak, se na to pot podaja še zadnja, morda ena najbolj tradicionalnih programskih kategorij: računalniške igre. Ponudba je na prvi pogled zelo mikavna. Namesto nakupa dragih lokalnih računalnikov ali igralnih konzol, sploh pa iger, vse skupaj najamemo kot storitev v oblaku. In to za le delček vložka v lokalno opremo. A trenutno stanje na tem nastajajočem področju ni tako rožnato, kot se zdi in oglašuje.
Vojna v Ukrajini je svetovna katastrofa, kakšne današnje generacije še niso doživele. Nesmiselne grozote so se sicer dogajale že prej in drugod, a takšne razsežnosti in predvidenih posledic človeštvo še ni srečalo od druge svetovne vojne naprej. Vojna pa ne poteka le na ozemlju Ukrajine, temveč tudi v digitalnem svetu, kjer se dogajajo stvari brez prave zgodovinske primerjave.
Evropska komisija je predstavila nov ukrep, po katerem naj bi z zajetno finančno injekcijo v višini kar 43 milijard evrov ter nekaterimi drugimi olajšavami povečala zmogljivosti za proizvodnjo čipov na območju EU. S tem naj bi poskušali zmanjšali odvisnost od dobav iz drugih držav, v prvi vrsti Azije. Toda številni poznavalci razmer v polprevodniški industriji opozarjajo, da je kljub medijskemu pompu evropski načrt celo premalo ambiciozen, vsekakor pa je zelo pozen.
V zadnjih letih smo doživeli velikanske spremembe na področju trgovanja s končnimi kupci. Pandemija jih je samo še pospešila. Spletna prodaja in hitra dostava sta skokovito narasli, a po drugi strani beležimo tudi vračanje fizičnih trgovin, ki pa ponujajo drugačne uporabniške izkušnje kot v preteklosti. Trgovci za zvestobo kupcev uporabljajo najsodobnejše tehnologije, ki postajajo ključni dejavniki uspeha.
Električna kolesa v zadnjih dveh letih, sicer resda nekoliko v senci elektrifikacije avtomobilov, uživajo neverjetno priljubljenost tako med dosedanjimi kot tudi novimi ljubitelji kolesarjenja. Poleg električnega motorja vsebujejo tudi cel kup sodobne elektronike in postajajo vsak dan bolj »digitalne« pametne naprave. Napovedi kažejo, da je to verjetno šele začetek zelo zanimive in trajnostne usmerjene zgodbe o uspehu.
Razvoj tehnologije poteka čedalje hitreje, a zanimivo, sočasno se podobno hitro krajša življenjska doba izdelkov. Bodisi zaradi okvare, varnostne luknje, ukinitve podpore proizvajalca ali pač zato, ker nas je kot pridne potrošnike premamilo nekaj novejšega.
Ponudniki videokonferenčnih sistemov so danes vpleteni v napeto tekmo iskanja novih in novih funkcionalnosti, s katerimi želijo pritegnili še večje število uporabnikov. Ciljni trg je v teh časih velikanski, zato v razvoj vlagajo neverjetno veliko sredstev. Ti sistemi zato niso več zgolj preprosta orodja za komunikacijo, ampak pravcati pomočniki pri upravljanju procesov, kot so učinkovito sestankovanje, učenje, prirejanje dogodkov.
