Balon pušča
Vse bliže smo trenutku, ko bo balon napihnjenih obljub o umetni inteligenci počil. Narava te eksplozije pa je še vedno v zraku, zato ihtave naložbe v kratke delniške pozicije verjetno niso na mestu.
Področje računalništva novinarsko pokrivam že več kot 20 let in vedno znova se izkaže, da je najpomembnejša veščina v tem poklicu – ter tista, ki jo mora nadobudni začetnik najprej usvojiti – odpornost na piarovski 'bulšit'. Gibljem se pač v okolju mnogih različnih stvarnih izdelkov in skorajda sleherni sogovornik, celo mnogi inženirji, mi hoče svojo zadnjo lesketajočo se reč vsaj prikrito prodati.
Za plačilo lahko uporabite plačilno kartico ali PayPal ali Google Pay:
Najprej se morate prijaviti.
V kolikor še nimate svoje prijave, se lahko registrirate.
Vse bliže smo trenutku, ko bo balon napihnjenih obljub o umetni inteligenci počil. Narava te eksplozije pa je še vedno v zraku, zato ihtave naložbe v kratke delniške pozicije verjetno niso na mestu.
Področje računalništva novinarsko pokrivam že več kot 20 let in vedno znova se izkaže, da je najpomembnejša veščina v tem poklicu – ter tista, ki jo mora nadobudni začetnik najprej usvojiti – odpornost na piarovski 'bulšit'. Gibljem se pač v okolju mnogih različnih stvarnih izdelkov in skorajda sleherni sogovornik, celo mnogi inženirji, mi hoče svojo zadnjo lesketajočo se reč vsaj prikrito prodati.
Zadnja leta mi varnostni alarmi v glavi zvonijo že tako stalno, da prisežem, da me je zaradi njih začel mučiti tinitus. Vzrok so seveda visokoleteče obljube mož (in dveh žensk), ki neutrudno oznanjajo skorajšnje vnebovzetje, ki da ga bo človeštvu prinesla umetna inteligenca (UI). Ali nekaj takega. Zgodnji začetnik je bil Geoffrey Hinton, ko je leta 2016 slovito oznanil, da »nima smisla več izobraževati radiologov, ker jih bodo v petih letih strojno učeni algoritmi posekali«. Kvarnik: niso jih. Vse od nastopa ChatGPT pred skoraj okroglimi tremi leti so takšne izjave stalnica konferenc in oglaševalskih kampanj. Od tega, da nas bo preprosto večanje nevronskih mrež in količine učnih podatkov gotovo kmalu pripeljalo do umetne inteligence, primerljive s človeško, kar je Sam Altman predvideval še lansko jesen, pa do letošnje marčevske izjave, ki si jo je privoščil šef Anthropica Dario Amodei – da bo »v šestih mesecih 90 odstotkov programske kode napravila umetna inteligenca, v roku leta pa praktično vso«. Kvarnik: ni je in je ne bo.
Da ne bo nesporazuma: jasno je, da so strojno učeni algoritmi nov mejnik v programski opremi, ki bo imel daljnosežne posledice za informacijsko tehnologijo in naše življenje v splošnem. To mora biti jasno sleherniku ob prvem pogovoru z novejšimi različicami chatbotov, ki nagovarjajo v navdušujoče tekočem, organskem jeziku, obenem povzemajo, prevajajo, iščejo podatke, programirajo in tako naprej. Tudi preboji na znanstvenih področjih, od kemije do astronomije, bodo prišli, ko se bodo strokovnjaki nova orodja naučili primerno uporabljati. Vendarle pa je presneto zaznaven razkorak med obljubami ljudi na čelu največjih razvijalcev umetne inteligence in pa dejanskostjo. Zakaj je tako, postane hitro očitno, če se zadevo pogleda malo podrobneje.
Pri smiselnosti nekega projekta se moramo vprašati vsaj dvoje: ali gre za dober izdelek in ali gre za dober posel. Ne glede na to, kako navdušujoče zna biti včasih kramljanje s ChatGPT, Geminijem ali Claudom, pa je poslovna uporabnost velikih jezikovnih modelov odvisna od hladne logike. In zadnje tedne zelo odzvanja poletna študija z MIT, katere enostavčni zaključek zdaj vlagatelje straši v spancu: 95 odstotkov pilotnih preizkusov umetne inteligence v velikih ameriških podjetjih je propadlo. Raziskava The GenAI Divide – State of AI in Business 2025 se sicer poglobi tudi v vzroke in nauki vendarle niso tako enoznačni, kot bi sklepali iz golega zaključka, zato naj jo zainteresirani le preberejo v celoti. Toda vseeno velja, da umetna inteligenca ni čarobna paličica, temveč bo njena vpeljava zahtevala dosti strokovnega premisleka in prilagajanja.
95 odstotkov pilotnih preizkusov umetne inteligence v velikih ameriških podjetjih je propadlo.
In drugič: če pogledamo računico razvijalcev samih, je boleče očitno, da to še niso kokoši, ki bi nesle zlata jajca. Nobeno podjetje ali oddelek za umetno inteligenco pri večjem podjetju še ne nosi dobička. OpenAI je v tem oziru še posebno notoričen, saj najbolj ambiciozne napovedi in projekte, kot je razvpiti Stargate z začetnim proračunom stotih milijard dolarjev, spaja s … petmilijardno dolarsko izgubo v lanskem letu. Jasno je, da so pogumne napovedi teh ljudi samo marketinški prijem, ker njihovo poslovanje trenutno stoji in pade na investicijskem denarju.
To postaja vse bolj jasno tudi vlagateljem, sicer pijanim od prihodnosti, ki jo slikajo Altman in člani druščine. Sprožilca sta bila že omenjena študija MIT in pa lansiranje pete generacije ChatGPT, prav tako sredi avgusta, ki ni prinesla prelomnih izboljšav. Odtlej se analitiki v množici člankov v medijih, kot so Forbes, Business Insider in Wall Street Journal, sprašujejo, ali gre res za balon in na kakšen način ga bo konec. Gary Marcus, enfant terrible panoge in bržkone najbolj izpostavljeni kritik novodobnega marketinga UI, je lansko jesen pok postavil 12–18 mesecev v prihodnost. Takrat je bil še zelo osamljen, danes ni več.
Kljub očitni spremembi klime pa je naglo vlaganje v kratke delniške pozicije izpostavljenih podjetij vprašljivo oziroma zahteva previdnost. Analitiki namreč opozarjajo na očitne razlike v primerjavi s pokom balona dot com, ki je na prelomu tisočletja zdesetkal spletna zagonska podjetja. Takrat so ta množično propadla, ker jim je zmanjkalo denarja. Danes dobršen delež glavnih igralcev na tržišču UI zastopajo siceršnji informacijski velikani, ki imajo znatne prilive od drugod. Za Google, Microsoft, Amazon in Meto bi bil padec področja sicer boleč, ne pa tudi usoden. Glavno vprašanje je, kaj se bo zgodilo z družbami OpenAI, Anthropic, Inflection in s podobnimi. Torej, kam jo bodo za bajne denarce popihali njihovi strokovnjaki.
