Objavljeno: 29.9.2026 | Avtor: Dominik Cigala

Nizozemska navigacija - Tom TOM

Nizozemsko podjetje TomTom, ki gradi na bogati tradiciji tamkajšnjih kartografskih mojstrov, se je iz skromne garažne zgodbe prelevilo v enega težkokategornikov med svetovnimi neodvisnimi izdelovalci zemljevidov. V treh desetletjih prisotnosti na trgu so z inovacijami na področju osebne navigacije povsem spremenili način, kako se znajdemo na cestah, ter mimogrede ustvarili enega najhitreje prodajanih izdelkov široke potrošnje v zgodovini.

Štirje prijatelji so ustanovili podjetje Palmtop Software.

Štirje prijatelji so ustanovili podjetje Palmtop Software.

Zgodba podjetja Tom-Tom se ni začela v dobi pametnih telefonov ali ličnih samostojnih navigacijskih naprav, ki so nam še do nedavnega svetile z vetrobranskih stekel, temveč v precej skromnejših časih zgodnjih 90. let prejšnjega stoletja. Nekje v Amsterdamu so štirje zanesenjaki, Harold Goddijn, Corinne Vigreux, Peter- -Frans Pauwels in Pieter Geelen, postavili temelje podjetja z zvočnim imenom Palmtop Software. V tistih pionirskih časih digitalizacije se povprečnemu sleherniku seveda še sanjalo ni, kako korenito bo njihova tehnologija spremenila naše vsakdanje pohajkovanje po mestnih ulicah in avtocestnih križiščih. A podjetje kljub temu ni začelo z njo.

Na začetku so skladno s svojim imenom razvijali vizijo ustvarjanja programske opreme za takrat priljubljene ročne računalnike oziroma dlančnike, med katerimi so prevladovale naprave znamk Psion, Palm in kasneje naprave z operacijskim sistemom Windows CE. Palmtop Software je razvijal najrazličnejše praktične aplikacije za poslovne uporabnike in posameznike – od slovarjev in finančnih orodij do preprostih seznamov opravil in koledarjev. Ekipa je hitro prepoznala neizkoriščen potencial v kombinaciji prenosa podatkov, digitalnih grafičnih prikazov in lokacijskih storitev. Z razvojem zmogljivejših dlančnikov ter s pojavom prvih komercialno dostopnih sprejemnikov globalnega sistema za pozicioniranje, bolj znanega pod kratico GPS, so svoje moči preusmerili v razvoj digitalnih zemljevidov in navigacijskih programov.

Z zbiranjem anonimiziranih podatkov iz milijonov povezanih naprav, avtomobilskih flot in mobilnih aplikacij je podjetje TomTom ustvarilo storitev TomTom Traffic.

Z zbiranjem anonimiziranih podatkov iz milijonov povezanih naprav, avtomobilskih flot in mobilnih aplikacij je podjetje TomTom ustvarilo storitev TomTom Traffic.

Prelomni trenutek se je zgodil na prehodu v novo tisočletje, ko se je podjetje preimenovalo v TomTom in leta 2002 lansiralo svoj prvi pravi navigacijski izdelek TomTom Navigator. Šlo je za programski paket, ki ga je uporabnik namestil na obstoječi dlančnik, priložen pa je bil tudi zunanji kabelski ali bluetooth GPS-sprejemnik, ki ga je bilo treba postaviti na armaturno ploščo vozila. Čeprav je bila namestitev v maniri takratnih razmer nekoliko zapletena in tehnično zahtevna, je bil odziv trga izjemen. Vozniki so takoj vzljubili idejo, da jim majhna elektronska naprava v realnem času prikazuje trenutno lokacijo na zaslonu in jim z zvočnimi napotki pomaga pri navigaciji skozi neznana mesta. Digitalna kartografija je čez noč stopila iz anonimnosti.

Vodstvo podjetja je ob tem uspehu uvidelo, da velika večina voznikov noče kupovati dragih dlančnikov in se ubadati z zapleteno namestitvijo gonilnikov ter povezovalnih kablov, temveč si želi preprosto rešitev, ki deluje takoj po odprtju škatle. Leta 2004 se je tako rodila legenda TomTom GO. Šlo je za revolucionarno samostojno navigacijsko napravo, ki je združevala zaslon na dotik, vgrajen GPS- -sprejemnik, baterijo in intuitiven operacijski sistem v kompaktnem ohišju, ki ga je bilo mogoče preprosto pritrditi na vetrobransko steklo avtomobila. TomTom GO je postal prodajna uspešnica in takoj ustvaril povsem novo kategorijo zabavne elektronike, imenovano prenosne navigacijske naprave.

Tudi Uber uporablja zemljevide TomTom.

Tudi Uber uporablja zemljevide TomTom.

Sledila so leta izjemne rasti in zlate dobe za podjetje. Tom-Tom je postal eden najbolj prepoznavnih tehnoloških velikanov v Evropi in po svetu. Njihove naprave so dobesedno preplavile trg, ljudje pa so množično opuščali papirnate cestne zemljevide v korist zvočnih vodenj z ikoničnimi glasovi, ki so voznike opozarjali na prihajajoče zavoje ali izvoze z avtoceste. V tem obdobju hitre širitve je TomTom spoznal, da je za dolgoročni uspeh v svetu navigacije ključna lastna kartografska osnova. Do takrat so se namreč zanašali na podatke zunanjih dobaviteljev digitalnih zemljevidov, predvsem podjetja Tele Atlas, kar je pomenilo visoke stroške licenciranja in odvisnost od drugih.

Da bi si zagotovil popoln nadzor nad najpomembnejšim elementom svojih izdelkov, se je TomTom leta 2007 podal v napeto bitko za prevzem podjetja Tele Atlas. Po intenzivnem tekmovanju s konkurenti in po odobritvi regulatornih organov je TomTom uspešno zaključil prevzem Tele Atlasa v vrednosti skoraj treh milijard evrov. S tem korakom se je podjetje iz zgolj proizvajalca strojne opreme in razvijalca uporabniških vmesnikov preoblikovalo v enega največjih svetovnih lastnikov in upravljavcev digitalnih kartografskih zbirk podatkov. Imeli so lastno floto vozil za snemanje in kartiranje cestnega omrežja, kar jim je omogočalo neposredno posodabljanje teritorialnih sprememb, vnos novih krožišč in spremenjenih prometnih režimov. Nato se je na trgu zgodil potres. Prispeli so pametni telefoni.

TomTom GO je bila revolucionarna navigacijska naprava, ki je lastnoročno ustvarila novo kategorijo potrošniške elektronike.

TomTom GO je bila revolucionarna navigacijska naprava, ki je lastnoročno ustvarila novo kategorijo potrošniške elektronike.

S prvim iphonom in hitrim vzponom operacijskega sistema Android so pametni telefoni postali dostopni širšim množicam. Ko je Google na pametnih telefonih ponudil popolnoma brezplačno aplikacijo Google Maps z vgrajeno glasovno navigacijo zavoj za zavojem, se je tržni model prenosnih navigacijskih naprav skoraj čez noč porušil. Prodaja samostojnih naprav TomTom je začela strmo upadati, delnice podjetja so izgubile ogromno vrednost, analitiki pa so nizozemskemu podjetju napovedovali hiter propad. Soočen s krizo se je TomTom odločil za korenito spremembo poslovne strategije. Namesto ponavljanja neuspešne bitke za prevlado na trgu strojne opreme za končne potrošnike je svoj fokus preusmeril v prodajo podatkov, programske opreme in storitev poslovnim uporabnikom ter avtomobilski industriji. Zavedal se je, da pametni telefoni sicer ponujajo brezplačne zemljevide, vendar tradicionalni avtomobilski proizvajalci in velika podjetja potrebujejo zanesljive, profesionalne ter prilagojene kartografske rešitve brez odvisnosti od velikih korporacij, ki primarno živijo od oglaševanja in zbiranja osebnih podatkov.

Ena največjih prednosti podjetja je bil njihov napredni sistem za spremljanje prometnih informacij v realnem času. Z zbiranjem anonimiziranih podatkov iz milijonov povezanih naprav, avtomobilskih flot in mobilnih aplikacij so ustvarili storitev TomTom Traffic, ki je veljala za bistveno natančnejšo in zanesljivejšo od konkurenčnih rešitev. Z zmožnostjo natančnega predvidevanja zastojev, izračunavanja zamud in hitrega preusmerjanja prometa je TomTom postal nepogrešljiv partner številnim avtomobilskim proizvajalcem, ki so njegove zemljevide in prometne storitve začeli vgrajevati neposredno v tovarniške navigacijske sisteme svojih vozil. Poleg avtomobilske industrije je TomTom našel nove velike kupce med vodilnimi tehnološkimi podjetji. Ko se je Apple odločil prekiniti sodelovanje z Googlom in razviti lastno aplikacijo Apple Maps, je kot primarnega dobavitelja kartografskih podatkov izbral prav podjetje TomTom. Podobno so se nanj zanašala številna druga podjetja za dostavo, prevoze in logistiko, ki so potrebovala natančne podatke o cestnih omejitvah, hitrostih in prevoznosti za optimalno načrtovanje poti svojega voznega parka.

Sčasoma se je v podjetju zgodil še en pomemben strateški premik, ko so uvideli, da klasično samostojno zajemanje podatkov s snemalnimi vozili ne zmore več slediti izjemni hitrosti sprememb v sodobnem svetu. Tradicionalne metode kartiranja so prepočasne, nerodne in izjemno drage, zato je TomTom obrnil ploščo in začel razvijati povsem novo generacijo kartografske platforme, ki se brez sramu opira na avtomatizacijo, algoritme umetne inteligence in koncept odprtokodnega zbiranja podatkov. Z analizo slik, podatkov iz senzorjev sodobnih vozil ter zunanjih virov je podjetju uspelo bistveno skrajšati čas od trenutka, ko se cesta na terenu spremeni, do trenutka, ko je ta sprememba vidna na digitalnem zemljevidu.

V zadnjih letih so pri TomTo-mu opustili svoje zaprte vrtičke in združili moči z drugimi težkokategorniki – Microsoftom, Amazonom in Meto. Njihov skupni cilj? Ustvariti odprto, vsem dostopno kartografsko osnovo, na kateri lahko vsakdo gradi svoje specifične aplikacije in storitve. Hkrati so pri TomTomu že vrgli oko na naslednjo zlato mrzlico: razvoj t. i. visokonatančnih zemljevidov. Tu ne gre več za to, da ti naprava pove, kje zaviti levo, temveč za centimetrsko natančne podatke o vsakem robniku, prometnem znaku, pasu in 3D-strukturi okolice. Tovrstni zemljevidi so namenjeni naprednim sistemom za pomoč vozniku in avtonomnim vozilom. TomTom je veliko vložil v razvoj teh rešitev, s čimer si je zagotovil dolgoročno prisotnost v avtomobilski industriji prihodnosti, kjer bodo vozila v realnem času komunicirala z oblakom in neprekinjeno posodabljala podatke o okolici.

Čeprav legendarnih TomTo-movih škatlic na vetrobranskih steklih danes skorajda ne vidimo več, so podatki in tehnologija tega nizozemskega pionirja prisotni v stotinah milijonov vozil, pametnih telefonov in poslovnih aplikacij po vsem svetu. Zgodba podjetja TomTom je izjemen primer tehnološke transformacije: od razvijanja skromnih slovarčkov za dlančnike, prek zlatih let potrošniške elektronike in hude krize ob vzponu pametnih telefonov ter vse do današnje ponovne preobrazbe v tihega dobavitelja digitalnih lokacijskih podatkov ter platform za avtonomno vožnjo. TomTom je dokazal, da ključ do dolgoročnega preživetja v hitro spreminjajočem se tehnološkem svetu ni v počivanju na lovorikah, temveč v neprestanem prilagajanju, vizionarskem prepoznavanju novih priložnosti ter sposobnosti, da se znova in znova podaš na neznano pot.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Samovozeči taksi opazil orožje pri potnikih, ustavil in poklical policijo

    Waymov samovozeči taksi v San Franciscu je opazil, da sta se vanj usedla dva najstnika, ki sta imela pri sebi strelno orožje. Tedaj je samodejno zapeljal na rob ceste, se ustavil in poklical policijo. Policisti so najstnikoma orožje zaplenili.

    Objavljeno: 15.9.2026 07:00
  • Jensen Huang, Nvidia - Ne, umetna inteligenca nas ne bo pogubila

    Če redno spremljate novice o umetni inteligenci, ste v zadnjih letih lahko dobili vtis, da nas čaka le še nekaj mirnih božičev. Umetna inteligenca naj bi nam vzela službe, postala pametnejša od svojih ustvarjalcev, se naučila izboljševati samo sebe in, če gre verjeti najbolj črnogledim napovedim, prej ali slej ugotovila, da smo ljudje predvsem nepotreben strošek. Tudi v Monitorju smo o takšnih opozorilih že večkrat pisali.

    Objavljeno: 21.9.2026 07:00
  • Evropski, odprtokodni in brezplačni Office je tu

    Evropski odprtokodni pisarniški paket Euro-Office, ki je nastal z odcepom iz OnlyOfficea, z novo izdajo dobiva tudi namizno različico. Doslej je deloval le kot aplikacija v brskalniku, z verzijo Hub 26 Summer pa bo prinesel tudi samostojni program za lokalno uporabo.

    Objavljeno: 18.9.2026 05:00
  • Vojaški letalnik namesto GPS-a uporablja meritve magnetnega polja

    Ameriški vojaški gigant Northrop Grumman je predstavil brezpilotni letalnik, ki deluje tudi ob izpadu ali motnjah satelitske navigacije. Letalnik Lumberjack ima kvantne senzorje magnetnega polja, da lahko zaznava malenkostne spremembe, iz katerih izračuna svojo lokacijo.

    Objavljeno: 16.9.2026 07:00
  • Bolnišnica si je pobrisala desetletje izvidov

    V kliničnem centru v britanskem Nottinghamu so zaradi napake službe za informatiko izgubili več kot desetletje izvidov v porodniškem oddelku. Incident se je zgodil 18. avgusta letos in je posledica človeške napake. Odkrili so jo že nekaj minut po dogodku in do danes obnovili vsebino, ne pa tudi podatkov o dostopih. Napaka ne bo vplivala na oskrbo, zatrjujejo odgovorni.

    Objavljeno: 23.9.2026 07:00
  • Namesto menjave strojne opreme CERN menja Linuxovo distribucijo

    Povsem spodobni kosi strojne opreme lahko nenadoma zastarijo, ko se proizvajalci programske opreme odločijo, da jih ne bodo več podpirali. To se je zgodilo celo v CERN-u, pa čeprav uporabljajo odprtokodno programsko opremo. Zato bodo na računalnikih, ki krmilijo specializirane instrumente, RHEL zamenjali z Debianom.

    Objavljeno: 14.9.2026 07:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji