Microsoft je potrošniški program varnostnih posodobitev za Windows 10 podaljšal do oktobra 2027. Lastniki delujočih, a uradno prestarih računalnikov so dobili še eno leto za odločitev: ostati, nadgraditi ali oditi drugam.
In takole bo mir zagotovljen še globoko v 2027.
Oktobra lani se je zdelo, da je množica povsem uporabnih računalnikov nenadoma dobila omejen rok trajanja. Ne, ker bi se jim pokvaril procesor, ampak zato, ker se je iztekla redna podpora za Windows 10, njihov naslednik pa na delu starejše opreme uradno ni dobrodošel. Uporabnik, ki je bil s svojim prenosnikom popolnoma zadovoljen, je dobil nenavadno nalogo: pojasniti samemu sebi, zakaj bi moral zamenjati nekaj, kar še deluje. Ali pa postati dovolj spreten, da bi se menjavi izognil.
Ob prvi obletnici je slika manj dramatična. Microsoft je potrošniški program razširjenih varnostnih posodobitev, t. i. ESU, podaljšal do 12. oktobra 2027. Kdor je že vpisan, ostane vključen samodejno. Sprememba ni prišla z veliko predstavitvijo: v zapisu na blogu Windows Experience jo beleži uredniška opomba z dne 25. junija 2026, novi rok pa je objavljen tudi na slovenski strani programa. Desetka se torej ni vrnila med sisteme s polno podporo, le tiho so ji zamaknili pokoj.
Microsoft dodatno leto pojasnjuje z več časa za prehod na nov računalnik z Windows 11, toda temu uporabniku v resnici ni treba slediti. Čas lahko nameni tudi nadgradnji obstoječega računalnika, preizkusu drugega sistema ali – odhodu k drugemu ponudniku.
Popravki niso polna podpora
Redna podpora običajnim potrošniškim izdajam Windows 10 se je končala 14. oktobra 2025, zgoraj omenjeni ESU pa zagotavlja kritične in pomembne varnostne posodobitve. Ne novih zmogljivosti, vseh popravkov napak ali običajne tehnične pomoči. Gre za vzdrževanje varnostne zaščite med prehodom, ne za nov razvojni zagon.
Res je tudi, da se računalnik tudi po poteku ESU ne bo ugasnil. Dokumenti bodo ostali, programi se bodo še naprej zaganjali, uporabnik pa lahko dolgo ne bo opazil nobene spremembe. Poanta je v varnosti – težava nepodprtega sistema ni nujno današnja okvara, temveč naslednja odkrita ranljivost, za katero sistem ne bo dobil popravka. Protivirusni program in previdnost sta koristna, nista pa nadomestilo za odpravljanje napak v operacijskem sistemu. Odločitev »nič ne bom naredil, saj dela« tako ni najbolj varna.
Tudi druga Microsoftova programska oprema ima svoj koledar: za aplikacije Microsoft 365 na Windows 10 napoveduje varnostne posodobitve le še do 10. oktobra 2028, torej leto več, vendar to ne pomeni, da bo posodobljeni Word popravil ranljivosti operacijskega sistema. Pri daljši uporabi starega računalnika je treba spremljati oboje, ne le zelenega obvestila enega samega posodabljalnika.
Desetka ni mrtva!
Popolnoma legitimna izbira je lahko tudi Linux. Če nimamo ključne aplikacije, ki tam ne deluje.
Spletni portal Statcounter za september 2026 Windows 10 pripisuje 27,83 odstotka zaznane uporabe med namiznimi različicami Windows po svetu, Windows 11 pa 71,44 odstotka. V Evropi sta deleža 24,72 in 74,53 odstotka, v Sloveniji 28,09 in 71,69 odstotka. Desetka torej nikakor ni mrtva, čeprav ima enajstica jasno večino. V slovenskem vzorcu nanjo še vedno odpade več kot četrtina uporabe Windows.
Statcounter sicer meri oglede spletnih strani, ne izvaja pa popisa vseh računalnikov in ne prešteva ljudi. Deleži veljajo znotraj kategorije Windows na namiznih računalnikih in prenosnikih, ne za vse naprave skupaj. Iz njih zato ne moremo pošteno izračunati, koliko Slovencev ima desetko, koliko računalnikov ne podpira enajstice ali koliko jih je vpisanih v posodabljanje ESU.
Prav tako ne povedo, zakaj je kdo ostal na desetki. Med mogočimi razlogi so nujen program, ki na enajstki morebiti ne bi deloval, neka posebna naprava (skener?), omejen proračun ali preprosto odsotnost razloga za spremembo. Lahko da je računalnik tudi uradno združljiv, le njegov lastnik nima posebnega veselja (ali znanja) do nadgradenj.
Je res prestar?
Preden računalnik, ki mu je Microsoft zavrnil nadgradnjo, odpišemo, preverimo razlog za zavrnjeno nadgradnjo. Microsoftovo orodje PC Health Check pomaga ugotoviti, katere zahteve za Windows 11 niso izpolnjene. Starost ni dovolj natančna diagnoza. Napis »ni združljiv« lahko pomeni različne stvari, od popravljive nastavitve do dejanske strojne omejitve.
Windows 11 med drugim zahteva podprt procesor, TPM 2.0 in vdelano programsko opremo UEFI z zmožnostjo varnega zagona (Secure Boot). TPM je varnostni čip, ki sodeluje pri zaščiti ključev in drugih občutljivih podatkov, na nekaterih računalnikih pa je lahko celo prisoten, vendar izključen. V nastavitvah ga lahko srečamo tudi pod imenoma Intel PTT ali AMD fTPM. Njegov vklop ne naredi nepodprtega procesorja podprtega, lahko pa odpravi oviro tam, kjer je bila težava res samo nastavitev.
V te nastavitve ne posegajmo na slepo. Pred spremembami shranimo podatke in preverimo, ali imamo dostopen obnovitveni ključ BitLockerja, če je pogon šifriran. Sprememba varnostne ali strojne konfiguracije lahko sproži zahtevo po ključu, zato je koristno slediti navodilom proizvajalca za konkretni model ali za pomoč prositi servis. Nekaj minut preverjanja je precej prijetnejše od ugotavljanja, da je edina kopija pomembnih podatkov na dokončno zaklenjenem disku.
Kaj pa… - Apple macOS?
Zahtev za Windows 11 tudi ne mešajmo z oznako Copilot+. Za običajno nadgradnjo ne potrebujemo stroja z zmogljivo nevronsko enoto (NPU) in s funkcijami umetne inteligence, ki jih ta oznaka obljublja.
Obvoz ni isto kot podpora
Obstaja tudi možnost namestitve Windows 11 z obhodom nekaterih preverjanj zahtev. Zamolčati bi jo bilo nesmiselno, predstavljati kot enakovredno uradni nadgradnji pa zavajajoče. Microsoft izrecno opozarja, da takšna naprava ni podprta in da zanjo ne jamči posodobitev, vključno z varnostnimi. To ne pomeni, da jih zagotovo ne bo dobivala, pomeni pa, da današnje uspešno delovanje ne zagotavlja enakega položaja ob prihodnjih nadgradnjah.
Za tehničnega navdušenca, ki zna obnoviti sistem in ima rezervno rešitev, je to lahko sprejemljiv kompromis, za edini računalnik, od katerega je odvisno delo, pa je tehtnica drugačna. Prihranek ni samo razlika med nič evri in ceno novega prenosnika, vanj sodijo tudi ure vzdrževanja, možnost izpada in vprašanje, kdo bo težavo reševal. Če bo odgovor vedno isti družinski računalničar, se je dobro z njim prej posvetovati.
Podaljšani ESU tu ponuja razumno vmesno možnost. Delujoč računalnik ostane v znanem okolju desetke in dobiva dogovorjene varnostne popravke, lastnik pa dobi čas za pripravo.
Kaj narediti s pridobljenim letom
Dodatno leto s ponujeno podporo je smiselno modro izrabiti. Kateri programi so zares nujni? Kje so njihove licence, podatki in namestitvene datoteke? Ali lahko odpremo najpomembnejši dokument tudi drugje in ali na enajstki delujeta naš tiskalnik in skener? Seznam petih opravil, brez katerih ne moremo, pove več kot seznam 20 novosti enajstke. Posebej preverimo programe, ki jih uporabljamo redko: program za davčno opravilo nas lahko preseneti bolj kot brskalnik, ki ga odpremo vsak dan.
Če se odločimo za zamenjavo, v primerjavo vključimo tudi obnovljen računalnik, ki uradno podpira Windows 11. Pri njem niso dovolj znana znamka, privlačna cena in že nameščena enajstica: preveriti je treba dejansko združljivost modela, stanje baterije, pogoje prodajalca in možnosti popravil. Sicer lahko kupimo prav isto težavo v drugem ohišju. Obnovljen pomeni, da je nekdo napravo pripravil za nadaljnjo uporabo, ne pa, da ji je samodejno podaljšal programsko prihodnost.
Smiselna je tudi trezna ocena trenutne opreme. Če nas poleg sistema omejujejo še zaslon, baterija, premalo pomnilnika in pokvarjeni priključki, je zamenjava lažje upravičljiva. Če je edina težava datum v Microsoftovem koledarju, je položaj drugačen. Starega stroja ni treba ohranjati za vsako ceno, vendar novega tudi ni treba kupiti samo zato, ker je oglas prepričljivejši od seznama dejanskih potreb.
Linux: najprej pet opravil
Seveda prehod z desetke na enajstko nikakor ni edina možnost. Linux je možnost, da zamenjamo sistem, ne računalnika, saj je največkrat strojno veliko manj požrešen in zato deluje tudi na izrazito (Windows) podhranjenih strojih. Za prvi poskus lahko Linux Mint zaženemo kar z USB-ključa brez takojšnje namestitve na notranji disk. Tako preverimo osnovno delovanje omrežja, zvoka in drugih naprav in si ustvarimo vtis, kako je živeti brez Microsofta.
Odločilen ni lep zaslon po zagonu, temveč spet – pet nujnih opravil, ki jih na računalniku moramo biti sposobni opraviti. Odprimo dejanske dokumente, preizkusimo tiskanje, videoklic in pomembne spletne storitve. Poseben poslovni program ali nepogrešljiva igra lahko odloči pri sklepu proti selitvi, četudi vse drugo deluje. Linux zato ni univerzalno zdravilo za starost, je pa možnost, ki jo je vredno preveriti pred odpisom uporabne opreme. Pred namestitvijo naredimo varnostno kopijo; prazen seznam težav po petih minutah še ni opravljen preizkus delovnega dne.
Mac: naj računalnik dela zame
Kolega Gerčar, ki ga lahko redno berete na Monitorjevih straneh, je isto dilemo rešil drugače. Njegov domači ThinkPad je po njegovih besedah še zelo spodobno deloval, Microsoft pa ga je označil za prestarega za Windows 11. To je bil začetni povod za prehod na Applov računalnik oziroma na macOS. Zanimivo je, česa ni naredil: ni raziskoval, kako bi omejitev obšel. Sporočilo je vzel za odgovor in začel iskati drugo okolje, ki mu bo ustrezalo.
Nezadovoljstvo se je nato nadaljevalo v službi. Pripoveduje o vse več omejitvah, manj uporabnem in počasnejšem računalniku ter reorganizaciji, po kateri je informacijska podpora prihajala na daljavo iz Francije. Pri reševanju težav se je počutil prepuščenega samemu sebi. Danes na macu težav, zaradi katerih se je prej jezil, po lastnih besedah nima. Njegov kriterij ni seznam tehničnih prednosti, ampak čas, ki ga porabi za računalnik namesto za delo.
Zgodba ima še zgodovinski zasuk. Isti sodelavec pripoveduje, da je pred leti po enoletnem nezadovoljstvu prodal imaca, se vrnil na Windows in napisal članek Zakaj nisem več ljubitelj Appla. Torej ne gre za vseživljenjsko pripadnost znamki. Tokrat svojo izbiro pojasni brez velike filozofije: »Zdaj pa nisem več mlad in postal sem len.« Predvsem ima rad, da stvari delajo. To ni nujno lenoba, lahko je tudi odločitev, da prostega večera ne bomo več merili v uspešno odpravljenih računalniških zapletih.
Iz sodelavčevega zadovoljstva seveda ne sledi, da bi taka menjava sistema odpravila težave v vsaki organizaciji. Sledi pa, da je bila zanj celotna izkušnja pomembnejša od zvestobe platformi. In da Microsoftovo opozorilo ni nujno priporočilo, ki se konča z nakupom novega računalnika z Windows.
Mac seveda ne podaljša življenja njegovemu ThinkPadu; pomeni drugo napravo in drugo okolje. Pred selitvijo je zato treba preveriti razpoložljivost nujnih programov, združljivost dokumentov ter stroške licenc in dodatne opreme. Tudi sam omenja trenutke, ko je treba seči v žep, vendar to očitno pri njem odtehta dosedanje težave.
Prav tako z Applovim logotipom tudi ne dobimo obljube neskončnih nadgradenj. Apple je macOS Tahoe (26) določil kot zadnjo veliko različico za starejše mace z Intelovimi procesorji.
Izbira ni isto kot neodvisnost
Menjava Windows za macOS lahko izboljša osebno izkušnjo, ne pomeni pa samodejno večje neodvisnosti od dobavitelja. Tudi namestitev Linuxa je samo del zgodbe, če so vsi dokumenti, prijava in vsakdanje delo še naprej vezani na eno samo oblačno storitev. Obratno lahko odvisnost zmanjšujemo, še preden zamenjamo sistem: z uporabnimi izvozi podatkov, lastnimi varnostnimi kopijami in s preverjanjem, ali ključno opravilo deluje tudi v drugem okolju.
Sodelavec je dal prednost temu, da se manj ukvarja z računalnikom, nekdo drug bo vložil več časa v boljši nadzor nad starim strojem. Smiselno je vedeti, kaj kupujemo, čemu se odpovedujemo in zakaj. Izbira, ki jo razumemo, je uporabnejša od tiste, ki jo opravimo samo zato, da izgine opozorilno okno.
Dodatno leto je čas za odločitev, ne razlog, da jo še enkrat prestavimo. Začnimo pri svojem računalniku, svojih programih in svojem potrpljenju. Potem bo jasno tudi, kaj je res dotrajano: stroj, sistem ali naša pripravljenost, da se z njima še naprej ukvarjamo.
ESU v Sloveniji: preverite vključitev
Potrošniški ESU je namenjen upravičenim izdajam Windows 10, različica 22H2.
Različico preverite z ukazom winver, namestite razpoložljive posodobitve ter v razdelku Nastavitve > Posodobitev in varnost > Windows Update preverite vpis v program ESU.
V Sloveniji velja evropska možnost brez dodatnega plačila, če se v Windows prijavljate z Microsoftovim računom, uporabljenim ob vpisu. Če to opustite, se posodobitve ESU ustavijo v največ 60 dneh; za nadaljevanje pa je potreben ponovni vpis.
Za uporabo lokalnega računa obstaja plačljiva možnost (enkratni nakup za 30 dolarjev oziroma protivrednost v evrih z DDV), pri kateri je Microsoftov račun potreben le za nakup.
Že vpisanim se obdobje samodejno nadaljuje do 12. oktobra 2027, a pogoji izbrane možnosti ostajajo. Preverite tudi dejanski datum zadnjih nameščenih posodobitev.
Potrošniškega programa ne enačite s poslovnim: organizacije imajo ločen ESU, ki lahko traja do tri leta po koncu redne podpore.
