Kdo bo Vidku zakrpal zračnico?
Siloviti razmah humanoidnih robotov smo nedavno lahko občudovali na svetovnem prvenstvu v Pekingu.
Nastopi robotov so resda nihali od precej komičnih, na primer v robotskem nogometu, kjer se je zdelo, da jih večina robotov še ni čisto spoprijateljena z gravitacijo, do sprinta na 100 metrov, kjer so roboti brez hujših težav premagovali čase Useina Bolta. Večina nastopajočih in seveda tudi zmagovalnih robotov je bila kitajskih. Kot odgovor na to bi nekako pričakoval, da bo preostali svet vse sile usmeril v urjenje mladih deklet in fantov v znanosti, robotiki, inženirstvu in podobnih veščinah.
Za plačilo lahko uporabite plačilno kartico, PayPal, Apple Pay ali Google Pay:
Najprej se morate prijaviti.
V kolikor še nimate svoje prijave, se lahko registrirate.
Siloviti razmah humanoidnih robotov smo nedavno lahko občudovali na svetovnem prvenstvu v Pekingu.
Nastopi robotov so resda nihali od precej komičnih, na primer v robotskem nogometu, kjer se je zdelo, da jih večina robotov še ni čisto spoprijateljena z gravitacijo, do sprinta na 100 metrov, kjer so roboti brez hujših težav premagovali čase Useina Bolta. Večina nastopajočih in seveda tudi zmagovalnih robotov je bila kitajskih. Kot odgovor na to bi nekako pričakoval, da bo preostali svet vse sile usmeril v urjenje mladih deklet in fantov v znanosti, robotiki, inženirstvu in podobnih veščinah.
Še pred nekaj leti so trgovine nudile različne sestavi-si-sam komplete, s katerimi je bilo mogoče izdelati ne le bolj ali manj osnovne robote, temveč se ob tem tudi naučiti programiranja, kibernetike in sorodnih spretnosti. Robotski kompleti starih uglednih podjetij Meccano in Fischertechnik so bili zanimiva nadgradnja osnovnih kompletov sestavljivih igrač. Pri zadnjih je kraljevalo podjetje Lego. Še v prejšnjem stoletju se je povezalo z MIT Media Labom in skupaj so naredili nekaj prototipnih modelov, kar so na koncu spremenili v svojo izobraževalno serijo (malce nedomiselno poimenovano Lego Education) in komercialno linijo Mindstorms. Še več, v ZDA so se povezali z organizacijo FIRST, ki je podpirala znanost, tehnologijo, inženirstvo in matematiko ter organizirala različna robotska tekmovanja, kar je preraslo v svetovno aktivnost (in tekmovanje) First Lego League. Tekmovanje združuje pretežno starejše osnovnošolce, načrtno pa je organizirano tako, da mlade poleg osnovnih tehnoloških veščin uči tudi sodelovanja in projektnega vodenja. Toda pred nekaj leti je Lego predvsem iz finančnih razlogov ukinil robotske sete Mindstorms, letos pa so precej na hitro tudi izstopili iz partnerstva s First. Lego se je sicer odločil, da bo nadaljeval s samostojnim tekmovanjem in z novimi robotskimi kompleti, ki pa so razmeroma poenostavljeni, saj so kontrolerji in motorji združeni v en sistem, kjer odpadejo različne napredne ali svojeglave rešitve (to je odvisno od tega, ali delujejo ali ne). Tudi ime – Lego Education Computer Science and AI – razkriva, kam pes moli taco. Legova ideja je, da bi bilo to manj tekmovanje in bolj razredna aktivnost, kar se sicer sliši zanimivo, dokler se ne zavemo, da set stane več kot 500 evrov in da jih za ves razred potrebujemo precej. Prav zato je malo verjetno, da bodo tovrstni kompleti našli prostor v razredih, vsaj ne brez izredne zavzetosti učiteljic in učiteljev.
Toda zdi se, da gre Lego le v korak s časom. Še pred desetletji so na seznamih najbolj priljubljenih STEM igrač prevladovali različni roboti (piscu teh vrstic je ostal v spominu robot, ki iz hladilnika dostavi hladno pivo, a žal proizvajalec ni hotel nič slišati o enem poglobljenem preizkusu), danes pa prevladujejo preprostejše igrače. Legova usmeritev stran od tehnoloških igrač h kompletom za starejše in predvsem premožnejše zbiratelje se je obrestovala. Medtem ko je bilo še pred desetletjem podjetje za Mattelom in Hasbrojem le tretji največji svetovni proizvajalec igrač, je do danes prehitelo oba konkurenta, pri čemer je njegov zaslužek zdaj večji od skupnega preostalih dveh.
Morda je še nedavno cvetoča kultura samograditeljev v nevarnosti. Tudi mikrokrmilniki ali mikro računalniki, na primer arduino, ESP32, in raspberry, ki so bili mišljeni kot bolj funkcionalna nadgradnja Lego robotike, so vse bolj zaprta niša, s tisoč možnostmi, a brez skupnega ekosistema. Hkrati so samostojno sestavljanje računalnikov ugonobile huronske cene komponent, nadgradnja koles v e-kolesa pa je podoben ekonomski samomor. Če smo včasih še »šraufali« mopede ali celo avte, smo danes zadovoljni ali nadvse pogumni, če samostojno zamenjamo dišečo smrečico. Ker cena humanoidnim robotom iz prvega stavka vztrajno upada, bo tudi veščina sestavljanja lastnega robota za širšo javnost kmalu izgubljena možnost.
Pred dnevi sem uspešno zakrpal zračnico na kolesu. Čeprav sem kot mulec to počel razmeroma pogosto, sem bil kar malce ponosen, da mi je uspelo, ne da bi si vmes ogledal video na Youtubu ali Tiktoku. Vseeno sem za opravilo porabil četrt ure in za približno evra evra krp ter lepila. Poanta tovrstnih hobijev je ravno žrtvovanje časa in ščepca spretnosti za izmuzljiv občutek, da še zmoremo ustvariti ali popraviti nekaj, kar se večini zdi nekoliko bedasto in precej nekoristno. Nato sem ugotovil, da v lokalni trgovini s kolesarskimi pripomočki prodajajo nove zračnice za tri evre. 2,99 evra, če smo natančni. Naslednjo zračnico bo očitno krpal humanoidni robot.
