Kariera v IT

Predstavljamo življenjske zgodbe izkušenih »ajtijevcev« in strokovnjakov s področja računalništva.

Kateri so bili vaši sanjski poklici v otroštvu? Kaj ste si želeli postati?

Definitivno naslednji Michael Jordan in Bobby Fischer. Ko si otrok, ne razmišljaš o službah, ampak o ljudeh, ki te navdušujejo. Pri Jordanu sta me prevzeli tekmovalnost in želja biti najboljši, pri Fischerju pa logika, strategija in sposobnost reševanja zahtevnih problemov. Ko danes razmišljam o tem, ugotavljam, da sta me obe lastnosti spremljali tudi v kasnejši karieri.

Kdaj ste začutili, da bi lahko delali v IT-industriji, in kaj je bil vaš prvi korak na tej poti?

Pravzaprav med študijem, ko sem začel delati kot asistent pri računalniških predmetih. Tam sem se prvič srečal z Excelom. Kot matematika me niso pritegnile preglednice same po sebi, ampak možnost, da z logiko in s številkami rešuješ povsem konkretne probleme. Ko danes pogledam nazaj, je bil prav Excel moj prvi pravi korak v svet IT.

Kako se predstavite nekomu, ki vas ne pozna: kot BI-strokovnjak, trener, svetovalec ali preprosto »tisti tip za Excel«?

Preden bi se predstavil kot BI-strokovnjak, trener, svetovalec ali »tisti tip za Excel«, bi verjetno naštel še marsikaj drugega. Sem oče, družinski človek in velik oboževalec Beatlov, pevec, kitarist in fotograf. Vse to pride pred mojo poklicno identiteto. Je pa res, da nosim srce na dlani. Excel imam iskreno rad in to se vidi. Enako velja za poslovno inteligenco. Ko me nekaj navdušuje, tega preprosto ne znam skrivati. In mislim, da ljudje to začutijo. Podobno je bilo že v šoli: naši najljubši učitelji so bili običajno tisti, pri katerih si takoj vedel, da imajo predmet, ki ga poučujejo, zares radi. Takšnega navdušenja se ne da zaigrati.

Se spomnite prvega srečanja z Excelom? Je bila ljubezen na prvi pogled ali bolj dogovorjeni zakon?

Kot sem omenil že prej, sem Excel prvič spoznal med študijem na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Dobil sem študentsko delo kot asistent pri računalniških tečajih, med katerimi so bili predvsem tečaji Excela – ali pa so mi bili ti preprosto najljubši in sem na vse druge že malo pozabil. Kot ljubitelju fotografije so mi bili zelo všeč tudi tečaji Photoshopa in CorelDRAW-a. Spomnim pa se, da me je Excel navdušil takoj. Vsekakor je bila ljubezen na prvi pogled.

Leta 2016 ste postali prvi slovenski Microsoft MVP za Excel. Kaj ta naziv v praksi pomeni in kako ste ga dosegli? Vam je odprl kakšna vrata, ki bi sicer ostala zaprta?

Microsoft MVP pomeni Most Valuable Professional. To ni test ali izpit, ampak naziv, ki ga Microsoft podeli tistim, za katere ocenjuje, da sodijo med največje strokovnjake na svetu za posamezno aplikacijo. Excel MVP-jev ni zelo veliko na svetu in v Sloveniji sem edini s tem nazivom, kar je res nekaj posebnega.

Prednost tega naziva je v tem, da si povezan z razvojno ekipo aplikacije, udeležuješ se summitov in drugih dogodkov in ves čas ostajaš na tekočem, kako Microsoft razmišlja, kaj razvija in kaj bo na voljo v prihodnjih letih. To je zame kot nekoga, ki poučuje in dela projekte, izjemno dragoceno. Pomaga mi tako pri poučevanju kot pri projektih, ker vem, kaj bolj poudariti in česa se izogibati.

Posebnost MVP summita v Redmondu je dejstvo, da veliko bolje začutiš, kam Excel sodi v celotni Microsoftovi BI-zgodbi: ob Power BI-ju, ob Fabricu, ob strežniku SQL. Ker nikoli nisem bil samo Excel strokovnjak, ampak se štejem tudi za BI-strokovnjaka, je to zame zelo pomembno.

Na vašem letošnjem predavanju na NT konferenci v Portorožu ste slušateljem dobesedno natresli kopico uporabnih trikov v Excelu in verjetno je na vseh vaših predavanjih podobno. Ali imate tudi kakšen trik, da si lahko zapomnimo vse te trike ter jih po potrebi uporabimo? Običajen uporabnik namreč zelo hitro pozabi na to, kaj vse se da v Excelu, ter predvsem, kako.

Moj prvi nasvet je vedno enak: ne poskušajte si zapomniti vseh trikov. Tudi strokovnjaki ne poznamo vseh funkcij in bližnjic na pamet. Tisto, kar pri delu res potrebujete, boste uporabili večkrat in bo sčasoma postalo del vaše rutine. Kar boste uporabili samo enkrat, pa boste verjetno pozabili – in s tem ni nič narobe.

Namen dobrega tečaja zato ni, da si zapomnite 50 novih bližnjic. Če z njega odidete s petimi novimi načini, kako nekaj narediti hitreje ali bolje, je cilj dosežen. Veliko vrednost pa ima že spoznanje, da je nekaj sploh mogoče. Ni nujno, da si zapomnite natančen postopek. Dovolj je, da se ob pravem problemu spomnite: »To sem pa že nekje videl.« Takrat veste, kaj iskati, in lahko rešitev raziščete sami.

Excel že dolgo ni več samo preglednica in povprečen uporabnik se hitro izgubi v naprednih funkcionalnostih ter uporablja le tisto, kar potrebuje dnevno. Kolikšen del Excela po vašem mnenju povprečen dnevni uporabnik v resnici izkoristi?

Najprej bi se vprašal, kaj sploh pomeni ‚povprečen uporabnik Excela‘. Ali tak uporabnik sploh obstaja? Pri Excelu mi je najbolj všeč prav njegova vsestranskost: uporabljamo ga za izračune, analize, poročila, načrtovanje in še marsikaj drugega. V njem so ustvarili celo videospot skupine AC/DC. Težko je torej določiti, kaj naj bi pomenila povprečna uporaba tako širokega orodja.

Za vse, ki jih zanima vprašanje povprečja, mimogrede priporočam knjigo The End of Average Todda Rosa. Odlično pokaže, kako pogosto govorimo o povprečnem človeku, čeprav ga v resnici težko najdemo.

A če se vrnem k Excelu: osnovni nabor 10–20 funkcij zadošča za veliko večino vsakdanjega dela. Excel jih ima več kot 400, kar pomeni, da govorimo o približno 2,5-5 odstotkih vseh funkcij. Vendar to ni pomanjkljivost. Pomembno je, da poznamo tiste, ki rešujejo naše probleme.

Excel je skozi leta rastel in iz neke funkcionalnosti, imenovane Pivot Table, je kar nekaj let kasneje nastala samostojna aplikacija Power BI, zato nas ne preseneča, da ste tudi Power BI guru. Kdaj je po vašem mnenju pametna uporaba Power BI-ja namesto Excela? Kje je tista ločnica?

Pogosto mi pripisujejo izjavo, da je Power BI takšen, kot bi Microsoft zasnoval Excel, če bi lahko začel še enkrat. Ne spomnim se, da bi to kdaj izrekel prav s temi besedami, je pa res, da je Power BI na neki način naravni naslednik oziroma izpeljanka Excela. Power Query, Power Pivot in nekoč tudi Power View so bili najprej Excelovi dodatki, Power BI pa še danes temelji na Power Queryju in podatkovnem modelu, ki ga poznamo iz Power Pivota. Ti orodji se mi zato nikoli nista zdeli kot dva povsem ločena svetova.

Prava ločnica se pokaže takrat, ko poročilo ni več samo datoteka, temveč rešitev za več uporabnikov. Power BI omogoča poročila, ki so neposredno povezana z virom, se samodejno osvežujejo, predstavljajo enotno različico resnice in jih lahko uporabljamo na različnih napravah. Isto poročilo se lahko glede na uporabnika tudi obnaša drugače: z varnostjo na ravni vrstic vsak vidi samo podatke, do katerih je upravičen, z aplikacijami in s ciljnimi skupinami pa različnim uporabnikom ponudimo različne vsebine. Marsikaj od tega bi lahko v Excelu do neke mere posnemali, vendar ne na način, kot to omogoča Power BI. In ta demokratizacija ene različice resnice, ki jo ponuja Power BI, je zame tista ločnica.

Nekoč ste rekli, da je Power Query najboljše, kar se je Excelu zgodilo v desetletju. Še vedno tako mislite ali ga je kaj prehitelo?

Še vedno mislim, da je Power Query ena najboljših stvari, kar se jih je Excelu zgodilo v zadnjih 20 letih. Zdaj je ‚star‘ že 14 let. Hkrati pa je to tudi ena njegovih najbolj tragičnih zgodb. Power Query je namreč med uporabniki ustvaril zelo jasno ločnico: na eni strani so tisti, ki so ga sprejeli in si danes brez njega dela skoraj ne predstavljajo, na drugi pa tisti, ki sploh ne vedo, da obstaja, in ga morda nikoli ne bodo uporabili.

Ne vem, ali je to neuspeh Microsofta, ki uporabnikom ni znal dovolj jasno pokazati, kaj imajo na voljo, ali pa preprosto zadovoljstvo uporabnikov z mislijo: »Svoje delo že znam opraviti, zakaj bi se učil česa novega?« Verjetno je nekaj obojega. Power Query zato zame ostaja tragedija v najboljšem pomenu besede. Ljudem bi lahko prihranil ure in ure, včasih celo dneve ponavljajočega se dela, ter velik del tega dela avtomatiziral. Pa vendar pri ogromnem deležu uporabnikov najbrž nikoli ne bo dobil niti priložnosti, da bi se dokazal. Prav v tem je njegova tragedija: izjemno orodje, ki bi lahko spremenilo način dela milijonom ljudi, mnogi pa zanj še vedno sploh ne vedo.

Če ga postavim v širšo zgodovino Excela, ga uvrščam ob bok uvedbi tabel, vrtilnih tabel in Power Pivota. V sodobnem Excelu pa moramo omeniti tudi dinamična polja. Ta niso samo zbirka novih funkcij, temveč temeljit premislek o samem Excelovem računskem mehanizmu, ki je spremenil način pisanja formul. In vendar se tudi tukaj zgodba ponavlja: čeprav so dinamična polja uporabnikom okolja Microsoft 365 splošno na voljo že od leta 2020, jih veliko ljudi še vedno ne pozna ali jih nikoli ni uporabilo. Power Queryja zato po mojem ni prehitela ena sama funkcionalnost. Dobil pa je nekaj konkurence v kategoriji ‚najboljša stvar, ki se je zgodila v Excelu‘.

Kako umetna inteligenca spreminja Excel v praksi? Si lahko obetamo manj zapleten Excel, ki bo še zmogljivejši?

Najprej: ne vem, ali uporabniki sploh potrebujejo zmogljivejši Excel. Moč je že danes tam, le da je večina ljudi ne uporablja. Koliko uporabnikov ve, da lahko Excel fotografijo podatkov spremeni v pravo tabelo? Ali da lahko iz dokumenta PDF uvozi podatke neposredno v preglednico. Takšnih funkcionalnosti je ogromno, vendar mnogi zanje preprosto ne vedo.

Zagotovo pa se dogaja širši premik proti umetni inteligenci in ta bo spremenil tudi način, kako uporabljamo Excel. Copilot je veliko ljudi prvič pripeljal do uporabe umetne inteligence neposredno v Excelu, danes pa obstajajo tudi druga orodja, na primer Claude za Excel. Prezgodaj je še reči, kam nas bo vse to vodilo. Rezultati še niso popolni in še vedno potrebujemo človeka, ki razume podatke ter zna preveriti, ali je dobljeni odgovor smiseln. Kot pomočnik pa lahko umetna inteligenca že danes prihrani ogromno časa in dela.

V zadnjih nekaj mesecih je Copilot za Excel naredil izjemen preskok. Še nedavno je deloval kot petletnik, danes pa je že precej bliže vrhunsko izobraženemu pomočniku za Excel. To je zelo obetavno. Z dodatkom datotek SKILL.md, v katerih lahko opredelimo ponovljive postopke, pravila in načine dela, lahko praktično oblikujemo svojega zasebnega pomočnika v Excelu. Pomočnika, ki razume, kako želimo delati, in je lahko pri tem res izvrsten.

Zato ne pričakujem nujno manj zapletenega Excela. Morda pa bomo ob njegovi pomoči postali manj zapleteni uporabniki.

Kaj pa Gašper počne, ko zapre Excelove preglednice ter ugasne računalnik?

Pri dveh majhnih otrocih ‚dela‘ nikoli ne zmanjka. Tako sem v zadnjih dveh letih postal strokovnjak za Pokemone. Za svojo dušo se rad izgubim ob igranju kitare, fotografiranju, potovanjih, dobri knjigi ali Alan Fordu ter ponovnem gledanju Alo Alo.

Imate za naše bralce, ki se morda šele odločajo o karieri v IT-ju, kakšen nasvet, kako naj najdejo svojo pot in kako naj se lotijo tega ogromnega zalogaja?

Ta odgovor bi bil lahko zelo filozofski, a bom raje ostal pragmatičen.

Ne lovite tehnologij, ampak se naučite reševati probleme. Tehnologije se spreminjajo zelo hitro – danes je v ospredju eno orodje, jutri drugo.

Če razumete osnove logike, podatkov, komunikacije in poslovnih procesov, boste uspešni ne glede na to, katera tehnologija je trenutno najbolj priljubljena. In predvsem: ne bojte se deliti svojega znanja. Skupnost vam bo to večkrat povrnila.

Naštejte pet aplikacij, brez katerih bi v življenju težko shajali!

Sicer nisem eden tistih, ki mislijo, da bi jih pokončalo, če bi jim vzeli vse naprave z zasloni. Lahko pa naštejem najljubših pet aplikacij:

• Excel

• Power BI

• OneNote

• Audible & Kindle

• Sudoku

Gašper Kamenšek, Excel Olympics

Gašperju bi lahko rekli kar Excel enciklopedija. Eno je, ko ti strokovnjak pokaže kakšen Excel trik, drugo pa je, ko Gašper s svojim navdušenjem razkrije, da pozna Excel v drobovje. Da dejansko razume, kako deluje, ter to navdušenje iskreno predaja naprej.