Uvodnik: RAMagedon
Umetna inteligenca nam obljublja cenejše delo, njen račun za strojno opremo pa vse bolj plačujemo tudi tisti, ki bi radi samo nadgradili domači računalnik.
Pred kratkim sem potreboval 16 gigabajtov pomnilnika DDR5, kar se mi ni zdelo posebej razburljivo opravilo, dokler mi prodajalec ni povedal cene: približno 250 evrov. Najprej sem pomislil, da sem ga narobe razumel, saj sem za enak modul pred dobrim letom plačal okoli 50 evrov. Za tak denar bi zdaj pričakoval vsaj še kak SSD in prijazen nasmeh prodajalca.
Kolega sestavlja računalnik sinu, ki študira arhitekturo, in je samo za 64 gigabajtov pomnilnika prišel do približno tisoč evrov. Tudi Ceneje.si za Kingstonov 64-gigabajtni komplet Fury Beast DDR5-5200 prikazuje ponudbe od približno 1.160 evrov naprej. To sicer ni najcenejši komplet te zmogljivosti, je pa primer, ob katerem človek preveri, ali pomnilniku ni priložen še računalnik.
Moj sin uporablja Blender in me je opozoril, da njegova pred leti kupljena RTX 4090 ni doživela običajnega cenovnega staranja. Na Ceneje.si je bila zadnja ponudba za Palitovo RTX 4090 GameRock 7. septembra kar 3.490 evrov. Pri novi generaciji je še huje: RTX 5090, ki je izšla s priporočeno ceno 2.099 evrov, se v Nemčiji prodaja od približno 5.300 evrov naprej. Toliko o pričakovanju, da bo zmogljiva elektronika sčasoma dostopnejša.
Lokalni prodajalec mi je povedal, da je sestavljen računalnik pod tisoč evri postal problematična kategorija, del nekdanjih kupcev pa je izginil. Sin je zadevo povzel manj analitično: »Povprečen človek si dobrega računalnika ne more več privoščiti.« Za resno delo v arhitekturi ali tridimenzionalni grafiki to žal ni pretiravanje. Pa ne gre le za računalnike: Google je Pixel 11 Pro podražil za sto dolarjev, osnovni model pa ima 12 gigabajtov pomnilnika namesto 16, za kar podjetje odkrito krivi pomanjkanje RAM-a.
Za pomnilniški del te zgodbe se je prijelo ime RAMagedon, čeprav bi glede na vzroke lahko govorili tudi o AIgedonu. Kupci za podatkovne centre sklepajo velike dolgoročne posle, ob katerih naročilo za domačo delovno postajo ni vredno niti telefonskega klica. Ne kupujejo istih modulov kot mi, tekmujejo pa za iste tovarne. Trije proizvajalci, ki obvladujejo več kot 95 odstotkov svetovne proizvodnje DRAM, so del zmogljivosti preusmerili v pomnilnik HBM za pospeševalnike umetne inteligence, ki jim na silicijevo rezino prinese nekajkrat več kot običajni DDR5. Proizvodnje pa ne morejo povečati tako hitro, kot lahko ponudnik umetne inteligence napove nov podatkovni center.
Hvala za zvestobo, zdaj imamo pomembnejše stranke.
Najotipljivejši primer je Micron, ki je decembra 2025 napovedal umik iz potrošniškega posla Crucial z dobavami do konca februarja 2026 in nadaljnjo garancijsko podporo. Razlog je pojasnil odkrito: razmah umetne inteligence povečuje potrebe podatkovnih centrov, podjetje pa želi bolje oskrbovati večje strateške kupce. Prevedeno za nas, ki smo Crucial kupovali skoraj tri desetletja: Hvala za zvestobo, zdaj imamo pomembnejše stranke.
Tudi tolažba, da je treba »samo malo počakati«, ima dolg rok dobave. IDC je v junijski napovedi za leto 2026 predvidel 11,3-odstotni upad svetovnih dobav osebnih računalnikov in ocenil, da večjega olajšanja pri pomnilniku ne bo pred koncem leta 2027.
Višje cene spodbujajo naložbe, vendar nove proizvodnje ne dobimo kar s posodobitvijo programske opreme. TrendForce pri pomnilniku NAND, ki ga uporabljajo SSD-ji, pričakuje zmanjšanje pomanjkanja šele v drugi polovici leta 2027, pri DRAM-u pa pomembnejši prispevek novih zmogljivosti šele leta 2028. Cene SSD-jev in RAM-a zato ne bodo nujno zavile navzdol hkrati.
Hitrejši preobrat bi lahko prinesel pok balona umetne inteligence (ne želimo si tega!) in zato krčenje naročil, čeprav tudi to strežniškega pomnilnika ne bi čez noč spremenilo v module za moj računalnik. Cenejši RAM bi bil dobrodošel, spremljajoči gospodarski pretres pa bi marsikomu odnesel več, kot bi prihranil pri nadgradnji.
O podatkovnih centrih sicer pišemo tudi v tej številki, njihov račun pa se ne konča pri čipih. Mednarodna agencija za energijo opozarja, da zahtevajo tudi naložbe v proizvodnjo elektrike in omrežja. Kdo jih bo plačal, je pomembno tudi za ljudi, ki ne potrebujejo nove grafične kartice. V ZDA je to že politična tema: Trump je skupnosti, ki nočejo podatkovnih centrov, označil za zaostale in revne, po anketi New York Timesa in Siene pa jim nasprotujeta približno dve tretjini Američanov, ne glede na strankarsko pripadnost.
Morda bodo nove tovarne in varčnejši algoritmi spet omogočili nadgradnjo brez dolgega družinskega posveta, do takrat pa RAMagedon razkriva predvsem nov vrstni red kupcev, za katere se industrija najbolj potrudi. Za podatkovnimi centri stojimo v vrsti tudi tisti, ki bi radi samo 16 gigabajtov pomnilnika.
