Složno proti
Nihče si ni mislil, da bodo ena pomembnejših tem v ameriški družbi postali podatkovni centri, v katerih domujejo umetna inteligenca, storitve v oblaku in digitalne platforme. Še manj pričakovano pa je bilo poenotenje velikega dela civilne družbe in obeh največjih strank v nasprotovanju gradnji novih centrov. Nenadoma morajo Meta, OpenAI, Microsoft in drugi velikani prepričevati javnost, da bo tudi ta imela kaj od investicij. Časi brezmejnega navdušenja so minili.
Metin podatkovni center v Altooni leta 2017, ko so zgradili prve tri stavbe.
Na ameriških televizijah so se v zadnjih tednih pojavili nenavadni oglasi, v katerih posamezniki hvalijo koristi, ki jih gradnja največjih podatkovnih centrov prinaša lokalnim skupnostim. V enem izmed oglasov prebivalec Altoone v zvezni državi Iowa pripoveduje, da je v kraju odrasel, kar bi želel tudi za svoje otroke. Ko je v mestu gospodarstvo začelo pešati, število delovnih mest pa upadati, je novo priložnost mestu ponudila Meta. Z gradnjo novega centra je v zaspano mesto z 20.000 prebivalci, približno 20 kilometrov od prestolnice Des Moines, prinesla delovna mesta, ki bodo koristila prihodnjim generacijam.
Oglasi v medijih so namenjeni končnim potrošnikom, ki pa z velikimi podatkovnimi centri nimajo veliko skupnega. Resda radi uporabljamo storitve v oblaku in velike jezikovne modele, a zakaj neki bi nam predstavljali infrastrukturo, ki jih omogoča? Odgovor je zelo preprost: ker je nasprotovanje gradnji novih računalniških centrov preraslo v veliko gibanje, ki presega politične delitve. Nenadoma je modno biti proti, zato so proti vsi.
Gallupova raziskava, ki je potekala marca in aprila letos, je razkrila presenetljiv odpor proti gradnji novih centrov. Kar 48 odstotkov Američanov gradnji odločno nasprotuje, še 23 odstotkov pa jih je bolj proti kot za. To pomeni, da jih zgolj četrtina podpira gradnjo, kar je najmanj doslej. Zanimivo je, da je to nasprotovanje močnejše kot pri gradnji jedrskih elektrarn, kjer jih je za približno polovica.
Odvisno mesto
O priložnostih in pasteh, ki jih v mesta prinašajo podatkovni centri, morda najlepše priča Ellendale v Severni Dakoti. V kraju, kjer živi vsega 1.100 duš, Applied Digital gradi velik kampus, v katerem bo za 530 MW računalniške opreme. S to petmilijardno investicijo bo mesto pridobilo 350 novih delovnih mest, župan Don Flaherty pa pričakuje, da se bo število prebivalcev povečalo za 500–700. Prebivalstvo se bo torej skorajda podvojilo.
Ellendale je poseben tudi zato, ker je zaspano mestece nenadoma postalo središče te industrije v celotni zvezni državi. Applied Digital se je leta 2021 začel zanimati prav za Ellendale, ker je blizu razdelilne transformatorske postaje, kamor se steka električna energija iz vetrnih elektrarn Severne in Južne Dakote. Začeli so polagoma, saj je prvi zgrajeni center prinesel 35 novih zaposlitev. A že nekaj mesecev pozneje je Applied Digital predlagal gradnjo dveh novih ogromnih centrov, ki bosta porabila toliko električne energije kot 370.000 gospodinjstev.
Po eni strani imajo prebivalci od novih sosedov otipljive koristi. Lokalni distributer električne energije je lani vsem svojim odjemalcem priznal 70 dolarjev dobropisa, skupno kar 7,4 milijona dolarjev. Med gradnjo novih centrov morajo delavci nekje stanovati, zato so se najemnine v Ellendalu podvojile, zaradi česar so se nekateri revnejši prebivalci že začeli izseljevati. Posamezne gospodarske panoge imajo neposredne koristi, denimo restavracije, hoteli in trgovine. Precej manj pa so navdušeni prebivalci, ki se spopadajo z več prometa, več kriminala, s težje dostopnimi vrtci in z drugimi tegobami, ki spremljajo hitro rast mest.
Predvsem pa se vsi skupaj zavedajo, da se razvoj hitro lahko izkaže za privid, če bi se Applied Digital zaradi česarkoli umaknil. Ko bosta nova centra zgrajena, bo to sicer manj verjetno, a ne smemo pozabiti, da računalniška oprema hitro zastareva. Ni nujno, da bo čez 10 let Ellendale še vedno tako privlačen, lahko pa tudi Applied Digital preprosto propade. Župan Flaherty se nevarne odvisnosti še kako zaveda. Po njegovem mnenju je mesto trenutno na pravi poti, a močno odvisno od enega podjetja.
Vzroki za nasprotovanje so raznoliki. Polovica ljudi navaja okoljske pomisleke, kamor sodijo poraba vode, energije, drugih virov, izguba kakovostnih zemljišč in drugi okoljski vplivi. Približno petina jih omenja negativni vpliv na kakovost življenja, še petina pa na naraščanje stroškov. Onesnaževanje, strah pred umetno inteligenco in drugi gospodarski učinki so bili manj izraženi. Med zagovorniki gradnje pa so glavni argument gospodarske koristi, precej za temi pa tehnološki razvoj.
Razčlemba po politični pripadnosti sicer kaže nekaj razhajanj med republikanci in demokrati, saj zadnji nekoliko bolj nasprotujejo gradnji, a so v obeh taborih večinsko proti. Med spoloma, po starosti, rasi, izobrazbi, socioekonomskem položaju in geografski legi ni opaznih razlik. Američani so enakomerno proti, kar se zgodi zelo redko. To je glavni razlog, da je Meta naročila in plačala objavo omenjenega oglasa.
Tehnološki velikani na lokalnih televizijah oglašujejo gradnjo svojih podatkovnih centrov.
Ta seveda ni osamljeni primer. Pred tem se je namreč po državah predvajalo na stotine drugačnih oglasov. V Teksasu nekdo spletni klepetalnik sprašuje, zakaj njegov račun za elektriko raste, v Ohiu nekdo drug senatorje krivi za širjenje podatkovnih centrov, ki da so prevara, podobni oglasi se vrstijo tudi v Michiganu, Wisconsinu, Pensilvaniji in drugod. Podatkovni centri so postali priljubljena tema oglasov političnih strank, ki hitijo dokazovati, da slišijo malega človeka in se bodo zanj borile proti tehnološkim velikanom.
Prvi so nasprotovanje javnosti zaznali v demokratski stranki, kjer so poskušali republikance prikazati kot velike zagovornike kapitala in tehnoloških velikanov, zaradi njihovih investicij pa zdaj ljudje plačujejo dražjo elektriko, vodo in najemnine. A kmalu so se enako odzvali tudi v republikanski stranki, ki na lokalni in regionalni ravni marsikje celo podpira moratorije na gradnjo. Pred novembrskimi volitvami je to tako občutljiva tema, da strankarski strokovnjaki svoje kandidate svarijo, če so kje postali preveč prepoznavni kot simpatizerji podatkovnih centrov. Za to se seveda najbolj trudi konkurenca. Nekdanji demokratski senator Sherrod Brown je v Ohiu financiral za več milijonov dolarjev oglasov, v katerih republikanskega senatorja Jona Husteda slika kot obraz podatkovnih centrov.
Izgubljene milijarde
Študija, ki jo je letos opravil Data Center Watch, razkriva velike izgube tehnoloških gigantov zaradi nasprotovanja prebivalstva. V prvem četrtletju tega leta je bilo zaradi nasprotovanja lokalnega prebivalstva ustavljenih ali preloženih vsaj 75 projektov v skupni vrednosti 130 milijard dolarjev. Ne gre le za civilne iniciative, katerih število se je podvojilo na skoraj 1.000 v celotnih ZDA, temveč tudi politično klimo. Potem ko sta obe stranki dolga leta gradnjo zagovarjali zaradi gospodarskega vpliva, sta zdaj pod vplivom javnega mnenja spremenili svoja stališča in kar tekmujeta, katera bo odločneje nasprotovala novim centrom.
Podatkovni center v številkah
Metin center v Altooni v Iowi so začeli graditi leta 2013. Prvi del je začel delovati že leta 2014, nato pa so ga širili vse do danes. Celotna investicija je vredna 2,5 milijarde dolarjev in se razteza na skoraj 50 hektarjih. Porabi 350 MW elektrike, kar ustreza okoli 300.000 gospodinjstvom. Za hlajenje uporablja kombinirani sistem z zunanjim in izhlapevalnim hlajenjem, ki v vročih dneh porabi okoli 1.000 kubičnih metrov vode, zgornja meja pa je štirikrat višja. V centru je stalno zaposlenih 400 ljudi, med gradnjo pa je ustvarjal 1.000 delovnih mest. Meta je za gradnjo v zlati dobi podatkovnih centrov pridobila še 20 let davčnih odpustkov in pet milijonov dolarjev donacij. Trenutno lokalna skupnost dobi okoli tri milijone dolarjev davkov na leto.
V številnih zveznih državah so se pojavili predlogi za moratorije na vse gradnje podatkovnih centrov, ki so najglasnejši v Marylandu, Virginiji, Ohiu in Teksasu. To so tudi zvezne države, kjer je centrov že zdaj največ (npr. Virginija) ali se v njih najintenzivneje gradijo (Teksas). Zanimivo je, da ne gre za umetno ustvarjeno ali spodbujeno gibanje, temveč za prave civilne iniciative, ugotavljajo statistiki in anketarji. Resda so stališča ljudi odvisna tudi od oddaljenosti od teh računalniških centrov – kdor živi dlje, ga običajno motijo manj –, a gre tudi za širšo simboliko. V očeh številnih prebivalcev predstavljajo manifestacijo vseh ekscesov ameriškega najbogatejšega razreda, ki je prevladujoče iz vrst tehnološke panoge. Mark Zuckerberg, Jeff Bezos ali Sam Altman poosebljajo podatkovne centre, ti pa umetno inteligenco. Kdor se boji, da bo ta zasedla njegovo delovno mesto, v svoji soseščini ne bo želel imeti infrastrukture zanjo.
Levji del krivde nosijo tehnološki velikani, ki niso opravili svoje domače naloge. Prepričani so bili, da bo že sama tehnologija ljudi dovolj navdušila, da ne bodo dvomili o potrebni infrastrukturi. Velike investicije, nekaj delovnih mest in davčnih prihodkov naj bi zadoščalo, da bi prepričali tudi lokalne skupnosti. A nebrzdane širitve po državi so se izkazale za prevelik poseg v okolje in družbo, da bi ljudje to mirno dopuščali, še posebej ob velikodušnih davčnih odpustkih in subvencijah za gradnjo.
Protesti
Julijski protesti proti gradnji novih centrov v Kenilworthu v New Jerseyju.
Sredi julija je v 42 ameriških zveznih državah potekalo 142 protestov proti novim podatkovnim centrom, kar je bil prvi vseameriški protest. Pred tem so bili protesti omejeni na posamezne države ali okrožja. Koordiniralo jih je gibanje Humans-First, ki se zavzema za več vpliva prebivalcev na razvoj umetne inteligence. Trdi, da so trenutno povsem izključeni iz odločitev, ki bodo radikalno vplivale na način življenja, in dodajajo, da je umetna inteligenca zrasla iz raziskav in odkritij, ki so jih v veliki meri financirala javna sredstva. Soustanoviteljica gibanja Amy Kremer, sicer povezana s Trumpovim gibanjem MAGA, dogodke primerja s protesti čajanskega gibanja iz leta 2009, ki se je zavzemalo za nižje davke. A medtem ko je bilo čajansko gibanje politično izrazito nagnjeno v desno, imajo protesti proti podatkovnim centrom nadstrankarsko podporo. Navsezadnje je HumansFirst organiziral simpatizerka Trumpovega gibanja MAGA, na zvezni ravni pa sta demokratska predstavnika v kongresu Alexandria Ocasio Cortez in Bernie Sanders predlagala nacionalni moratorij na postavitve novih centrov. A medtem ko demokrati predlagajo sistemske ukrepe in moratorije, republikanci želijo odločitve prepustiti vsakemu okrožju posebej.
V naslednjih mesecih so se protesti selili po ZDA, odvisno od posameznega projekta. V Kenilworthu v New Jerseyju z 8.500 prebivalci so proti 1,8 milijarde dolarjev vredni investiciji, ker bi razila skupnost in mesto. Malo mesto bi se nenadoma soočilo s prometom, hrupom in pritiskom na infrastrukturo. V Teksasu, ki je bil na poti, da postane novi obraz tehnološke dobe, so med protesti v ospredju energetske omejitve. Teksas je sicer dolga leta negoval podobo poslovno prijazne države, z malo regulacije, veliko zemljišč in energije, a ima resno hibo. To je edina kontinentalna zvezna država, katere elektroenergetski sistem ni del vzhodnega ali zahodnega bloka, temveč ima svojega. Zaradi omejenih povezav z drugimi deli ZDA je bistveno občutljivejši na šoke v porabi ali proizvodnji, zaradi privatizacije pa ima manj rezerv. V Kaliforniji je glavna težava voda, ki jo za velemesta na jugu države že zdaj črpajo s severa in iz sosednje Nevade, podatkovni centri pa bi porabo bistveno povečali.
Vsi želijo razvoj
Če želimo oblake, potem moramo imeti tudi infrastrukturo zanje. To velja že desetletja, razvoj umetne inteligence je gradnjo le pospešil, saj so se računske potrebe neverjetno povečale. Nekoč smo govorili o petabajtih prostora in številu operacij na sekundo (flops), danes centre že investitorji primerjajo po porabi električne energije.
Ponudniki storitev v oblaku in umetne inteligence poudarjajo, da prinašajo delovna mesta, infrastrukturo, novo znanje in davčne prihodke. Pri novih projektih izrecno omenjajo tudi druge koristi za skupnost, kot sta vlaganje v skupnost in odgovorna raba električne energije, vode in drugih virov. Microsoft je v začetku leta vpeljal pojem infrastrukture s skupnostjo na prvem mestu (Community-First AI Infrastructure) in nanizal pet točk, s katerimi želijo preprečiti negativne vplive na okolico. Te so: pošteno plačilo električne energije in sodelovanje z distributerji, zmanjšanje porabe vode in recikliranje, investicije v lokalna delovna mesta, pošteno plačilo davkov brez zahtev po odpustkih skupaj z neposrednimi investicijami, sodelovanje z izobraževalnimi in neprofitnimi ustanovami.
Aleja podatkovnih centrov
Medtem ko je Silicijeva dolina globalno znani fenomen, območje v okolici San Francisca, kjer so se rojevala najpomembnejša tehnološka podjetja, je Aleja podatkovnih centrov (Data Center Alley) precej manj znana. V tem delu Virginije je največja koncentracija računalniških centrov, ki predstavljajo infrastrukturo modernega sveta.
Leta 1992 sta danes že propadla operaterja Metropolitan Fiber Systems in UUNet v Virginiji vzpostavila vozlišče za izmenjavo prometa (IXP), kasneje pa je tam AOL postavil eno največjih vozlišč za optične povezave v državi. Kot središče se je uveljavilo okrožje Loudoun, kjer so leta 2000 sprejeli ukrep z daljnosežnimi posledicami. Pri prostorskem umeščanju so podatkovne centre obravnavali enako kot pisarniške prostore, kar je bilo tedaj še razumljivo, saj si nihče ni predstavljal ogromnih skladišč, ki brnijo z več sto megavati.
V naslednjih letih si je Virginija aktivno prizadevala, da bi podjetja pri njih gradila svoje podatkovne centre. Leta 2006 je Amazon odprl svoj prvi center AWS v Severni Virginiji, gradnja pa se je pospešila po finančni krizi leta 2008, v kateri so podatkovne centre videli kot idealni vir sredstev. Vredni so veliko, stalno zaposlenih imajo malo, v okolici pa ne zahtevajo toliko infrastrukture kot stanovanjska gradnja. Postali so idealni vir za obdavčitev, ki je pred tem nesorazmerno obremenjevala stanovanjske nepremičnine.
V naslednjih letih je Virginija uvedla več davčnih spodbud in subvencij, kot so oprostitve prometnega davka na prodajo in uporabo računalniške opreme, nudenje komunalno opremljenih zemljišč in odpustki za plačilo davka na dobiček. To desetletje smo bili priče pravi eksploziji gradnje, tako da je samo okrožje Loudoun leta 2014 že gostilo 56 podatkovnih centrov.
Dotok svežega denarja je omogočil gradnjo in obnove cest, postavitev novih šol, financiranje javnih storitev in znižanje lokalnih davkov na prebivalstvo. Še danes v Loudounu kar 40 odstotkov davčnih prihodkov prispevajo podatkovni centri.
Vse se je spremenilo leta 2022 s prihodom ChatGPT, ko je postalo jasno, da se bodo potrebe silovito povečale. Napovedana vlaganja so se iz milijonskih spremenila v milijardna, denimo Amazonova napoved o 35 milijardah dolarjev investicij do leta 2040 samo v Virginiji, kaj šele drugod. Med prebivalstvom je začelo tleti nasprotovanje, ki se je sprva osredotočalo na uporabo zemljišč in obremenitve infrastrukture, kasneje na porabo električne energije za napajanje in vode za hlajenje, v zadnjem času pa na splošne spremembe, ki jih lahko povzroči dotok izjemno dobro plačanih strokovnjakov, ki se priseljujejo.
Za prelomnico lahko razglasimo kontroverzni projekt Prince William Digital Gateway, v okviru katerega bi na 850 hektarjih zrasel eden največjih podatkovnih centrov na svetu. Projekt se je začel leta 2021 s predlogom za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, javne razprave pa so se zavlekle do leta 2023. Čeprav so lokalne oblasti konec leta 2023 izglasovale spremembe, jih je sodišče v Virginiji letos razveljavilo. Projekt je danes uradno mrtev.
Razvoj infrastrukture odločno podpirata tudi ameriški predsednik in vrh administracije. Razvoj vidijo kot strateško pomembno tekmo z drugimi velesilami, zlasti s Kitajsko. Če želijo ostati vodilna sila na področju umetne inteligence, so nujni tako čipi kot tudi infrastruktura, kjer bodo ti čipi tekli. Če se bodo prepreke in stroški v ZDA še povečevali, bodo podjetja svoje centre postavila v tujini. Med najbolj zaželenimi regijami sta Bližnji vzhod in, na prvi pogled presenetljivo, Evropa. Severne evropske države so že danes pomembna oporišča tehnoloških velikanov, kjer imajo zaradi nižjih stroškov hlajenja in obilice obnovljive energije dobre pogoje za obratovanje.
V Ellendalu gradijo podatkovni center, ki bo skorajda podvojil število prebivalcev v mestu.
Svetovni gospodarski forum je marca letos v analizi izpostavil, da bodo potrebne tudi družbene licence (social licence), ki bodo korenito spremenile način umeščanja podatkovnih centrov v prostor. Poudarja, da njihove koristnosti za širšo družbo ne moremo prezreti, a da je treba poleg okoljskega odtisa resno vzeti tudi družbeni odtis. Trajnostne rešitve se morajo osredotočiti na oba. Družbene licence ne moremo razumeti kot formalnega postopka, ki se konča z uradnim soglasjem v obliki akta, temveč kot neformalno družbeno odobritev, ki daje legitimnost in dolgoročno podporo. Podjetja jo pridobijo s transparentnostjo, z odgovornostjo, dostopnostjo in dokazljivo koristnostjo.
Družbena licenca ni le vprašanje komuniciranja, temveč ključni pogoj za vzpostavljanje infrastrukture, ki bo širše sprejeta. Ena izmed težav tehnološke panoge je prav hitrost njenega razvoja, ki prehiteva tako pravno regulacijo kot prilagajanje družbe. Do konca desetletja naj bi se potrebe po računski moči skoraj potrojile, kažejo ocene analitikov, kar je bistveno hitreje od družbene dinamike. Elektrifikacija držav je trajala pol stoletja, ponekod še dlje, umetna inteligenca pa je v manj kot polovici desetletja že korenito predrugačila svet. Elektrika je koristila sleherniku takoj, ko je dobil dostop do nje, z umetno inteligenco je drugače. Koristi so razpršene in abstraktne, vplivi pa zelo lokalni.
Ob tem je zanimivo, da se krepi odpor proti gradnji podatkovnih centrov, ne pa tudi stališče do umetne inteligence nasploh. Raziskava, ki jo je letos opravila Univerza v Pensilvaniji, je pokazala rast nasprotovanja gradnji za 12 odstotnih točk, na 61 odstotkov, od marca do avgusta, medtem ko je mnenje o umetni inteligenci ostalo stabilno. Le 39 odstotkov ljudi meni, da bo njen vpliv v prihodnjem desetletju negativen.
Oblaki so v resnici stavbe
Podatkovni centri so tu, in dokler ne iznajdemo nečesa radikalno drugačnega, bodo tu tudi ostali. Napovedujejo se čedalje večji kompleksi, kot je Hyperion v Louisiani. Meta želi graditi tako imenovani titanski center, ki bo dovolj zmogljiv za superinteligenco v prihodnosti. Stal bo 50 milijard dolarjev, kar je okoli petkrat več od srednje velike jedrske elektrarne, in trošil 5 GW elektrike, kar je približno dvakratnik konične porabe celotne Slovenije v najbolj obremenjenih delih leta.
A ljudje so se v zadnjih letih dokončno zavedeli, da oblaki niso abstrakten pojem, temveč domujejo v zelo fizičnih stavbah, ki morajo nekje stati. Vsaka poizvedba v Googlu, vsak pogovor s ChatGPT in vsaka vrstica kode iz Clauda nekaj stanejo. Del teh stroškov nosijo tudi lokalne skupnosti. Centri se bodo gradili, dokler bodo koristi pretehtale.
