Uvodnik Monitor Pro: Pasivno in reaktivno nista prava pristopa
V nekaterih panogah je informatika tista, ki vleče posel naprej, drugje pa ostaja izrazito podporna služba. Čeprav nam logika narekuje, da naj bi IT v energetiki predstavljal osrednje tkivo delovanja celotnega sistema, v praksi (še) ni tako. Zeleni prehod, decentralizacija proizvodnje in množica razpršenih virov ter porabnikov (sončne elektrarne, toplotne črpalke, hranilniki, električna vozila) so elektroenergetskemu omrežju naložili izzive, ki jih klasična elektroinženirska infrastruktura sama ne more več reševati.
Zakaj? Ker kljub vsem naprednim nadzornim sistemom in visokoletečim obljubam o »pametnih« omrežjih IT v energetiki pogosto ostaja ujet v logiko pasivnega spremljanja in reaktivnega gašenja požarov, posebej kibernetskih.
Mnogi IT-sistemi v energetskih podjetjih delujejo kot izpopolnjene digitalne preglednice: zbirajo podatke iz pametnih števcev ter transformatorskih postaj, ustvarjajo poročila in opozarjajo, ko gre nekaj narobe. A sodobno omrežje zahteva prehod na upravljanje v realnem času. To pa pomeni predvidljivo in predvsem samodejno upravljanje. IT-rešitve ne bi smele zgolj beležiti podatkov in odstopanj, temveč aktivno ter avtonomno prilagajati odjem in proizvodnjo. Energetiki radi uporabljajo besedo prožnost, ko govorijo o sodobnih omrežjih. A njeno doseganje je vse prej kot enostavno, saj nujno zahteva samodejno koordinacijo razpršenih virov (npr. začasno zmanjšanje moči polnjenja vozil ali pa uporabo baterijskih hranilnikov), še preden pride do preobremenitve vodov ali transformatorjev.
Stvari so sicer vsaj z vrha videti urejene. Proizvodni viri so znani in celo v primeru obnovljivih virov energije relativno predvidljivi (beri: danes že lahko precej dobro napovemo, koliko sonca bo na posamezen dan in kako bodo videti vodostaji rek). Prav zato tudi sončne elektrarne na strehah vedno več slovenskih hiš niso več takšen »bavbav«, kot bi včasih radi prikazali energetiki. Večji izziv je kakopak poraba, saj je bistveno bolj nepredvidljiva. In prav tu je naloga IT, da elektroenergetskim podjetjem omogoči, da tisoče malih odjemalcev ne predstavlja le grožnje stabilnosti, temveč postane aktivna (čeprav znotraj sistema vidna kot virtualna) skupina.
Če se vse našteto da doseči, zakaj še ni narejeno, vprašate. Hja, predvsem zato, ker je panoga energetike že zgodovinsko velik silos, zato je preseganje omejitev podatkovnih silosov znotraj nje velik izziv. Nekaj je jasno: podatkov je v energetiki v izobilju, a ostajajo fragmentirani. Oddelek za omrežje spremlja fizikalne parametre, trženje spremlja borzne cene in zakupe, IT-ekipa skrbi za infrastrukturo, oddelek za stike s strankami pa obravnava pritožbe. Med seboj ne govorijo, pogosto niti med malico v menzi.
Vloga IT v sodobni energetiki bi torej morala biti predvsem skrb, da podatki spregovorijo in sistemi dobijo prepotrebno avtonomijo. Če pa bi še uporabniki dobili dostop do teh podatkov (v realnem času), no, potem bi se pa slovenska energetika premaknila na višjo raven. Kdo ve, katerega leta bom na tem mestu lahko pisal o tem, da je slovenski elektro ponudnik odjemalcem ponudil odprte, varne in standardizirane vmesnike (API), ki uporabnikom pametnih domov omogočajo preprosto avtomatizacijo brez zapletenih birokratskih postopkov ali zaprtih lastniških aplikacij. Včasih je mogoče res šlo »za par sto geekov«, a tehnično gledano bi boljše upravljanje energije že danes lahko dostavili v sleherno gospodinjstvo. In s tem še pomagali omrežju...
