Ponudniki videokonferenčnih sistemov so danes vpleteni v napeto tekmo iskanja novih in novih funkcionalnosti, s katerimi želijo pritegnili še večje število uporabnikov. Ciljni trg je v teh časih velikanski, zato v razvoj vlagajo neverjetno veliko sredstev. Ti sistemi zato niso več zgolj preprosta orodja za komunikacijo, ampak pravcati pomočniki pri upravljanju procesov, kot so učinkovito sestankovanje, učenje, prirejanje dogodkov.
Digitalna preobrazba ni zgolj uvajanje nove programske opreme, tehnologij in procesov, ki so učinkovitejši in avtomatizirani ter zamenjujejo tradicionalne poslovne prakse (in procese), ampak je povsem nov, inovativen način, kako delati tisto, kar predstavlja srce in konkurenčno prednost podjetja. A ponovno izumiti nikoli ni bilo lahko.
Upravljanje poslovnih procesov je za večino podjetij velik izziv. Mnoga celo menijo, da gre za visok strošek, ki se izplača le organizacijam z obsežnimi procesi, toda upravljanje poslovnih procesov in njihova avtomatizacija sta prihodnost poslovanja – za podjetja vseh vrst in velikosti.
Vodenje podjetja skozi nenehne tehnološke preboje, nadgradnje in posodobitve ni enostavna naloga. Predstavljajte si svet, v katerem bi imeli dostop do tehnologije, zasnovane posebej za učinkovito delovanje vašega podjetja, da bi bilo to kar najbolj produktivno. Si predstavljate lastno odločitev, da ne boste izkoristili te tehnologije, ki vam je sicer na voljo?
Zaposleni v podjetjih porabijo med desetino in petino delovnega časa za iskanje dokumentov, podatkov in informacij. Uvedba dokumentne rešitve se zato izplača tako rekoč slehernemu poslovnemu okolju.
Čeprav se je tiskanje med pandemijo iz pisarniških okolij pretežno preselilo v domove zaposlenih, »ostaja v formi«. Kljub prizadevanjem za brezpapirno poslovanje statistika ugotavlja, da obseg tiskanja na svetovni ravni ostaja približno enak kot prejšnja leta.
Dokumenti. So lepilo, ki povezuje naše misli, omogoča uživanje znanja in premosti komunikacijo med ljudmi. V poslovnih okoljih dokumente najdemo dobesedno povsod – v računalnikih zaposlenih, oblačnih storitvah, na strežnikih, ključkih USB, tiskalnikih …
Informacijska in kibernetska varnost sta vsak dan na preizkušnji. A namesto da pridigamo o nujnosti teh in onih ukrepov, raje poglejmo posledice. Potem bomo morebiti odločneje ukrepali.
Pandemija je še poudarila pomen kibernetske varnosti. Statistika razkriva, da blizu polovice žrtev kibernetskih vdorov predstavljajo mala in srednje velika podjetja, zato je nacionalni odzivni center SI-CERT zasnoval brezplačni spletni tečaj o informacijski varnosti za zaposlene Varni v pisarni.
Tudi ponudniki storitev varnostno-operativnih centrov se soočajo z izzivi, kot so preobremenjenost zaposlenih, lažno pozitivni rezultati, rastoče površine napadov, zahtevna orodja za odkrivanje napadov ter ročni in nedosledni procesi.
Na kratko: ker samo ni kos izzivu kibernetske odpornosti in obrambe.
Naši podatki lahko razkrijejo občutljive podrobnosti o nas samih, naši družini, prijateljih, sodelavcih ... Prav zato v digitalnem svetu na njih prežijo hekerji, saj vedo, da jih bodo lahko monetizirali – prodali drugim ali pa nas izsiljevali za odkupnino. Toda varujemo lahko le tisto, kar poznamo, zato je poznavanje osnov in nekakšne osebne varnostne higiene bistvenega pomena, če želimo zaščititi svoje zasebne podatke – na napravah ali spletu.
Windows 365 je Microsoftov predlog za računalniško namizje v oblaku. Za dostop do njega zadostujeta mesečna naročnina in poljubna strojna oprema, ki jo imamo pri roki. To je lahko mac, računalnik z Linuxom, tablica, telefon in … Zakaj pa ne, prav pride tudi star računalnik z okoljem Windows 7, ki ni več podprt, a še vedno lahko povsem spodobno krmili oddaljeno navidezno napravo. Pa je Windows 365 res lahko zanimiv za vsakogar?
Že leta poslušamo hvalospeve na račun omrežij 5G. Zdaj so ta pred vrati, zato smo preverili, kaj si lahko od njih obetamo v praksi.
Računalniki že dolgo niso več zgolj na mizah ali pod njimi. Z nami so dobesedno na vsakem koraku.
V panogi telekomunikacij se letos (skoraj) vse vrti okoli omrežij 5G. Ali pač?
Medtem ko se trenutno večina dogajanja v panogi telekomunikacij vrti okoli uvedbe mobilnih omrežij pete generacije, smo preverili, s katerimi izzivi se bo morala soočiti proti koncu desetletja.
Telekomunikacije so eden stebrov tehnološkega napredka. Brez njih ni interneta, telefonije, prenosa podatkov in informacij. V sodobni družbi so nepogrešljive, celo samoumevne. Za uporabnike – domače in poslovne. Ste v zadnjem času kaj računali, koliko vas ali, še raje, domače gospodinjstvo stanejo telekomunikacijske storitve? Ni malo, kajne? Zna biti, da se je znesek v času pandemije še povečal, saj smo (več) delali od doma in »konzumirali« digitalne vsebine. Prav po zaslugi sodobnih telekomunikacij, ki so nam to sploh omogočile.
Poraba za oblačne storitve strmo narašča. Čeprav se zdijo stroški posameznih oblačnih storitev obvladljivi, lahko hitro uidejo izpod nadzora. Posebej, ko je na delu senčni IT.
Preverili smo, kaj bo v prihodnje veter v jadra javnim računalniškim oblakom.
Raba poslovne programske opreme še nikoli ni bila tako velika. Hkrati pa se zdi, da je to šele začetek … Posebej z vidika razvoja.
Večina nas ob omembi programske opreme običajno pomisli, kako zapletena je – ne le za uporabo, še bolj za ustvarjanje. Morda se nam celo zdi, da je njeno razumevanje za nas nedosegljivo ali preveč abstraktno, pa čeprav jo uporabljamo vsak dan na različne načine. Kadarkoli poženemo program na računalniku ali aplikacijo v telefonu, se pogovarjamo z digitalnim pomočnikom ali pošljemo e-sporočilo, imamo opravka s programsko opremo. Ta je vseh vrst in oblik, a v grobem bi jo lahko razvrstili v štiri kategorije: aplikacije, sisteme, orodja za programiranje in gonilnike. Pod črto morajo vsi našteti opraviti svoje delo, da smo zadovoljni in lahko izvedemo aktivnost, ki smo si jo zamislili. Programska oprema je v rokah poslovnih (in domačih) uporabnikov predvsem orodje za izvajanje ukazov uporabnika, pa čeprav je ukaz le prikaz besedilnega sporočila ali ogled vremenske napovedi.
Poslovni svet se pospešeno zateka k rešitvam za pametnejše upravljanje podatkov. Je poslovno obveščanje tista prava?
Analize zgolj zgodovinskih podatkov so v letu, polnem sprememb, marsikje odpovedale.
Zadnja leta področji poslovne analitike in poslovnega obveščanja beležita izjemen napredek. Poslovna analitika se pospešeno seli v računalniški oblak, statične nadzorne plošče in poročila pa zamenjujejo vse bolj interaktivni in vizualno bogati prikazi podatkov ter najrazličnejših kazalnikov. Tabele in preglednice postajajo stvar pretekle zgodovine, vodstva podjetij in zaposleni si želijo vedno bogatejših (vsebinsko in grafično) poročil in obvestil, ki temeljijo na podatkih, zajetih in obdelanih v skoraj realnem času.
Virusna pandemija je izpostavila številne razpoke v globalni logistiki. Te so bile kar malce nepričakovano hitro zakrpane.
Digitalne zdravstvene storitve in telemedicina niso novost. Pravzaprav tehnologija zdravstvenim organizacijam in zdravnikom že dolgo ponuja možnosti za temeljito preobrazbo zdravstva.
V tokratnem Monitorju Pro obravnavamo dve področji informatike, ki na prvi pogled nimata veliko skupnega: IT v zdravstvu in IT v logistiki. Gledano z laičnimi očmi se zdi prvo tehnološko močno podhranjeno, drugo pa zadnja leta skoraj vse stavi izključno na tehnologijo. Bi torej lahko logisti pomagali zdravstvu? Vsekakor.
Skladno z vse večjo rabo storitev iz oblaka je uporabniška izkušnja vse bolj odvisna od povezljivosti. Od omrežij, torej. Ta so bila v preteklem letu, ko so podjetja pospešeno uvajala delo na daljavo, na veliki preizkušnji.
Podatkovni centri so temelj digitalnega sveta. Brez njih bi bili računalništvo v oblaku, internet stvari in raba umetne inteligence težko uresničljivi. Količine novoustvarjenih podatkov še naprej eksponentno rastejo, zato narašča tudi potreba po inovacijah v tehnologiji podatkovnih centrov.
Arhiv
Po kategorijah