Windows 365 je Microsoftov predlog za računalniško namizje v oblaku. Za dostop do njega zadostujeta mesečna naročnina in poljubna strojna oprema, ki jo imamo pri roki. To je lahko mac, računalnik z Linuxom, tablica, telefon in … Zakaj pa ne, prav pride tudi star računalnik z okoljem Windows 7, ki ni več podprt, a še vedno lahko povsem spodobno krmili oddaljeno navidezno napravo. Pa je Windows 365 res lahko zanimiv za vsakogar?
Že leta poslušamo hvalospeve na račun omrežij 5G. Zdaj so ta pred vrati, zato smo preverili, kaj si lahko od njih obetamo v praksi.
Računalniki že dolgo niso več zgolj na mizah ali pod njimi. Z nami so dobesedno na vsakem koraku.
V panogi telekomunikacij se letos (skoraj) vse vrti okoli omrežij 5G. Ali pač?
Medtem ko se trenutno večina dogajanja v panogi telekomunikacij vrti okoli uvedbe mobilnih omrežij pete generacije, smo preverili, s katerimi izzivi se bo morala soočiti proti koncu desetletja.
Telekomunikacije so eden stebrov tehnološkega napredka. Brez njih ni interneta, telefonije, prenosa podatkov in informacij. V sodobni družbi so nepogrešljive, celo samoumevne. Za uporabnike – domače in poslovne. Ste v zadnjem času kaj računali, koliko vas ali, še raje, domače gospodinjstvo stanejo telekomunikacijske storitve? Ni malo, kajne? Zna biti, da se je znesek v času pandemije še povečal, saj smo (več) delali od doma in »konzumirali« digitalne vsebine. Prav po zaslugi sodobnih telekomunikacij, ki so nam to sploh omogočile.
Poraba za oblačne storitve strmo narašča. Čeprav se zdijo stroški posameznih oblačnih storitev obvladljivi, lahko hitro uidejo izpod nadzora. Posebej, ko je na delu senčni IT.
Preverili smo, kaj bo v prihodnje veter v jadra javnim računalniškim oblakom.
Raba poslovne programske opreme še nikoli ni bila tako velika. Hkrati pa se zdi, da je to šele začetek … Posebej z vidika razvoja.
Večina nas ob omembi programske opreme običajno pomisli, kako zapletena je – ne le za uporabo, še bolj za ustvarjanje. Morda se nam celo zdi, da je njeno razumevanje za nas nedosegljivo ali preveč abstraktno, pa čeprav jo uporabljamo vsak dan na različne načine. Kadarkoli poženemo program na računalniku ali aplikacijo v telefonu, se pogovarjamo z digitalnim pomočnikom ali pošljemo e-sporočilo, imamo opravka s programsko opremo. Ta je vseh vrst in oblik, a v grobem bi jo lahko razvrstili v štiri kategorije: aplikacije, sisteme, orodja za programiranje in gonilnike. Pod črto morajo vsi našteti opraviti svoje delo, da smo zadovoljni in lahko izvedemo aktivnost, ki smo si jo zamislili. Programska oprema je v rokah poslovnih (in domačih) uporabnikov predvsem orodje za izvajanje ukazov uporabnika, pa čeprav je ukaz le prikaz besedilnega sporočila ali ogled vremenske napovedi.
Poslovni svet se pospešeno zateka k rešitvam za pametnejše upravljanje podatkov. Je poslovno obveščanje tista prava?
Analize zgolj zgodovinskih podatkov so v letu, polnem sprememb, marsikje odpovedale.
Zadnja leta področji poslovne analitike in poslovnega obveščanja beležita izjemen napredek. Poslovna analitika se pospešeno seli v računalniški oblak, statične nadzorne plošče in poročila pa zamenjujejo vse bolj interaktivni in vizualno bogati prikazi podatkov ter najrazličnejših kazalnikov. Tabele in preglednice postajajo stvar pretekle zgodovine, vodstva podjetij in zaposleni si želijo vedno bogatejših (vsebinsko in grafično) poročil in obvestil, ki temeljijo na podatkih, zajetih in obdelanih v skoraj realnem času.
Virusna pandemija je izpostavila številne razpoke v globalni logistiki. Te so bile kar malce nepričakovano hitro zakrpane.
Digitalne zdravstvene storitve in telemedicina niso novost. Pravzaprav tehnologija zdravstvenim organizacijam in zdravnikom že dolgo ponuja možnosti za temeljito preobrazbo zdravstva.
V tokratnem Monitorju Pro obravnavamo dve področji informatike, ki na prvi pogled nimata veliko skupnega: IT v zdravstvu in IT v logistiki. Gledano z laičnimi očmi se zdi prvo tehnološko močno podhranjeno, drugo pa zadnja leta skoraj vse stavi izključno na tehnologijo. Bi torej lahko logisti pomagali zdravstvu? Vsekakor.
Skladno z vse večjo rabo storitev iz oblaka je uporabniška izkušnja vse bolj odvisna od povezljivosti. Od omrežij, torej. Ta so bila v preteklem letu, ko so podjetja pospešeno uvajala delo na daljavo, na veliki preizkušnji.
Podatkovni centri so temelj digitalnega sveta. Brez njih bi bili računalništvo v oblaku, internet stvari in raba umetne inteligence težko uresničljivi. Količine novoustvarjenih podatkov še naprej eksponentno rastejo, zato narašča tudi potreba po inovacijah v tehnologiji podatkovnih centrov.
Trajnost je velik izziv vseh vrst industrije, ki porabljajo ogromne količine energije. Podatkovni centri niso izjema. Vseeno pa so lahko bolj trajnostno naravnani, ne nazadnje to zahtevajo stranke in regulatorji.
Upravljanje informacijske infrastrukture je in bo tudi v prihodnje ostalo temelj rasti podjetij, posebej ko bodo posledice trenutne recesije odpravljene. Informatikom sicer preteklo leto niti malo ni prizanašalo. Malodane čez noč so morali uvesti ali razširiti delo na daljavo, poskrbeti za zanesljivo povezljivost in odzivnost omrežja ter omrežnih virov. Marsikje je bil izziv že najti ustrezne naprave (beri: prenosnike) za delo na daljavo, saj so zaloge ne le potrošniških prenosnikov, temveč tudi poslovnih hitro pohajale, cene pa rasle. Podjetja imajo v tem pogledu pogosto še več omejitev kot potrošniki. Proračuni za IT so omejeni in pogosto določeni vnaprej, bistvena odstopanja – vsaj navzgor – so zelo redka. Kvečjemu se večkrat zgodi obratno – oddelki v podjetju dobijo nalogo, da morajo zatisniti pas in znižati stroške za desetino ali petino. To pa je v informatiki vendarle težko dosegljivo. Sploh v luči dejstva, da gre večina denarja za opremo in električno energijo, ki jo napaja (in hladi). Pa seveda kadre. Toda krčenje kadrov v času, ko malodane vsakemu podjetju primanjkuje informatikov, spet ne pride v poštev.
Fintech podjetja niso več le izzivalci, ki hodijo po tehnološkem in pravnem robu, temveč vse bolj konkretni tekmeci bankam. Poleg tega niso omejeni na lokalna ali regionalna okolja, številni med njimi imajo preprosto globalne ambicije (in doseg).
Banke ne sedijo križem rok. Dobile so tehnološko izjemno sposobne tekmece, zato je prav, da so tudi same zavihale svoje tehnološke rokave.
Svet se v zadnjih desetletjih pospešeno digitalizira, k čemur sodijo tudi plačilni sistemi. Potrošnikom je že danes poleg gotovine na voljo cela paleta storitev, od bančnih nakazil in plačilnih kartic do internetnih posrednikov in kriptovalut, a vse to nudijo zasebni ponudniki. Centralne banke po vsem svetu so spoznale, da potrebujemo digitalno ustreznico gotovine, sicer jih lahko svet prehiti. ECB bi lahko do leta 2025 pripravil digitalni evro, če se bo pokazala potreba.
Za brezhibno delovanje digitalnih tovarn prihodnosti bo seveda skrbela napredna programska oprema.
Digitalno načrtovanje in testiranje izdelkov sta eden temeljev digitalne preobrazbe proizvodnih podjetij. Brez napredne programske opreme ne gre (več).
Če se še ne, je zadnji čas, da se začnete ukvarjati s 3D-tiskanjem in z aditivno proizvodnjo.
V Sloveniji bomo po večkratnih poskusih navsezadnje dobili novo, drugačno osebno izkaznico. Ta mora, podobno kot potni listi, poleg videza ustrezati še zahtevam EU o vključevanju biometričnih podatkov. A to ni vse. Ima namreč tudi možnost, da vključuje dodaten nabor podatkov, ki podpirajo elektronsko upravo in seveda poslovanje.
Oznaka 3D je v zadnjem desetletju prehodila dolgo pot, krasila je številne in niti malo si sorodne izdelke. V tokratni številki nas zanima predvsem področje 3D-tiskanja oziroma aditivne proizvodnje, kot ga raje označuje industrija. Ne gre več zgolj za prototipiranje in hobi projekte, pretekla leta so dokazala, da je mogoče s 3D-tiskalniki izdelati marsikaj, kar bi s tradicionalnimi proizvodnimi metodami ostalo nerealizirano.
Internet stvari (IoT) je eden izmed odgovorov na to, kako ostati povezani, informirani, zdravi ...
Trendi s področja interneta stvari kažejo, da se bodo ponudniki letos osredotočili na temeljne potrebe strank, kot so prizadevanja za varnost in zdravje ter spremljanje naprav pa tudi uporabniško izkušnjo.
Arhiv
Po kategorijah