V krogih razvijalcev programske opreme se veliko govori o mikrostoritvah in arhitekturi, ukrojeni za oblačna računalniška okolja. Čeprav je tehnologija v bistvu stara že skoraj desetletje, šele zdaj stopa v ospredje – tudi z močnim slovenskim pridihom. Kaj se je spremenilo?
Podjetja bodo že letos porabila skoraj polovico proračunov za IT za oblačne storitve in rešitve. Ta trend se bo v prihodnje le še nadaljeval. Kaj to pomeni za informatiko in informatike?
Razvoj infrastrukture IT je zanimiva in obenem zapletena tema. Podjetja si želijo okolij IT, ki bodo kar najbolj prilagodljiva glede na trenutne potrebe poslovanja, to pa jim lahko zagotovi le programsko opredeljeno okolje.
Uporabniki smo računalniški oblak in rešitve ter storitve, ki jih ponuja, vzeli za svoje. Nihče izmed nas se ne bi več odrekel udobju aplikacij, ki tečejo v brskalniku ali pa so prek njega enostavno dostopne. Še manj bi lahko shajali brez mobilnih aplikacij, saj z njimi marsikaj postorimo hitreje in lažje. Tega se zavedajo tudi ustvarjalci programskih rešitev, ki prav tako gojijo pozitivna čustva do oblaka, oziroma tega, kar oblak predstavlja – neskončno zmogljivo in precej standardizirano platformo. To pomeni, da jim je v interesu razvijati programsko opremo za oblačna okolja, saj tako lažje dosežejo več uporabnikov – tako poslovnih kot domačih.
Raziskovalci, znanstveniki in inženirji nenehno stremijo k napredku. Preverili smo, katere tehnologije imajo trenutno največji potencial, da bi korenito spremenile naša življenja.
Raziskave s področja digitalne preobrazbe kažejo, da ta v praksi v domačih podjetjih meri predvsem na interne izboljšave, manj pa se podjetja, vsaj zaenkrat, posvečajo strankam in potrošnikom ter njihovi uporabniški izkušnji.
Zaradi vedno večje povezanosti informacijskih sistemov in pretoka podatkov med organizacijami postaja zagotavljanje ustreznega varovanja informacij vedno večji izziv. Z večjo mobilnostjo zaposlenih in razpršenostjo informacij se lahko dostopnost od »koderkoli in kadarkoli« kaj hitro spremeni v »kdorkoli in karkoli«.
Bržkone je po desetletju govora o digitalni preobrazbi že vsem kristalno jasno, da ni namenjena zgolj podjetjem iz Silicijeve doline ali mladim zagonskim podjetjem. Predstavlja namreč način življenja in dela organizacij, ki želijo preživeti in uspevati v naslednjem desetletju. Je del digitalnega darvinizma, ki ne bo prizanesljiv do podjetij, katera nameravajo zgolj »poslovati kot ponavadi« v nedogled. Ker to preprosto ne bo mogoče. Že danes vidimo, v kakšnih mukah so podjetja, ki, gledano tehnološko, korak ali dva (ali še več) zaostajajo. Zastareli in že zdavnaj preživeti sistemi/poslovni modeli jim onemogočajo nujne prilagoditve poslovanja. Pa naj gre za banke, zavarovalnice, logiste, bolnišnice, uvoznike ali katerokoli drugo organizacijo, izziv je enak za vse. In za razliko od večine drugih izzivov ga ni moč rešiti zgolj na način, da mu namenijo (vedno) več denarja. Tudi priljubljen recept modernizacije poslovanja z zaposlovanjem »digitalnih« direktorjev (CDO) in oblikovanjem inovacijskih centrov in/ali centrov odličnosti se v takih podjetjih pogosto ne obnese. Ker se ne more, saj je sama osnova tista, ki jo je treba (korenito) spremeniti – npr. spremeniti poslovni model.
Videokonference so nadvse koristen komunikacijski pripomoček, še posebej, če je povezava z oddaljenimi sogovorniki kakovostna. Logitech ima v svoji ponudbi izdelke, ki zagotavljajo visoko kakovost povezav tudi, ko želimo povezati večje sejne sobe, v katerih na več lokacijah sodeluje večje število sogovornikov.
Sistemi za elektronsko sestankovanje, videokonference in skupinsko sodelovanje so med nami že vrsto let, a zdi se, da na nekako še vedno predstavljajo bolj prihodnost kot sedanjost komuniciranja. Vzroki za to so tako v tehnologiji kot navadah uporabnikov. A vendar proizvajalci trdno verjamejo v razlog za njihov obstoj in uspeh, zato vanje vgrajujejo najnovejše tehnologije, kot sta tudi umetna inteligenca in strojno učenje. Vse to s ciljem, da bi se občasna raba spremenila v vsakodnevno navado, zlasti v poslovnem okolju, ki zaostaja za dogajanjem v zasebni rabi.
