• Umetna inteligenca in boj proti Covidu

    Razvili so na stotine umetno inteligentnih orodij za prestrezanje covida 19. A nobeno ni pomagalo.

    Objavljeno: 28.9.2021 | Monitor Oktober 2021
  • So vaši možgani računalnik?

    Odkar smo odkrili, da bi naprave s premetavanjem simbolov lahko reševale probleme, se sprašujemo, ali podobno delujejo tudi možgani.

    Objavljeno: 28.9.2021 | Monitor Oktober 2021
  • Kako smo izgubili nadzor nad svojim obrazom

    Matematik in računalničar Woodrow Bledsoe je leta 1964 prvič poskusil obraze osumljencev primerjati s policijskimi fotografijami. Izmeril je razdaljo med posameznimi obraznimi značilnostmi in na tiskanih fotografijah, podatke pa vnesel v računalniški program. Uspeh s to preprosto metodo je sprožil raziskave o tem, kako bi stroje naučili prepoznavati človeške

    Objavljeno: 30.3.2021 | Monitor April 2021
  • Nauk Facebookovega debakla v Avstraliji

    Vse demokratične države v vseh delih sveta so trenutno v takšni ali drugačni godlji, zato se ocene o njihovi čilosti ne obračajo v želeno smer. Številni enega od dejavnikov za takšno stanje vidijo v zatonu poročanja. Nič čudnega, da med pereča vprašanja sodi, kako plačevati novinarje, in nekatere države so v ta namen predstavile velikopotezne načrte.

    Objavljeno: 30.3.2021 | Monitor April 2021
  • Ko pingvini zapojejo

    V Karlsruheju v Nemčiji je od 29. aprila do 2. maja 2004 v Centru za umetnost in medijsko tehnologijo (ZKM) potekala druga konferenca razvijalcev in uporabnikov odprtokodne zvočne in glasbene programske opreme predvsem za operacijski sistem Linux. Po uspehu lanskega shoda, ki je bil namenjen razvijalcem, so letos organizatorji shod razširili na štiridnevno konferenco s 35 predavanji in okrog 60 udeleženci z vsega sveta.

    Objavljeno: 5.6.2006 21:03 | Monitor Junij 2004
  • Odprtokodno usmerjanje

    Nekateri internetni usmerjevalniki, namenjeni rabi doma, v resnici zmorejo dosti več, kot navajajo izdelovalci. Skrivnost je v izboljšani strojni programski opremi (firmware), napisani s strani računalniških zanesenjakov.

    Objavljeno: 28.3.2006 01:56 | Avtor: Grega Šimenc | Monitor Marec 2006
  • Mozilla Thunderbird

    Potem ko je Mozilla dobivala nove in nove možnosti, je postajala tudi vedno bolj nabrekla, zato je kmalu postalo jasno, da bo nekje počilo. Najprej se je iz debla programske zbirke odcepil spletni brskalnik, Mozilla Firefox. In ker ni trajalo prav dolgo, da so uporabniki z njim množično nadomeščali svoje dotedanje brskalnike, celo Mozillo, se je izvalil nov ptič.

    Objavljeno: 8.3.2006 19:14 | Monitor Junij 2004
  • Drzna namestitev Gentoo

    Gentoo Linux je precej nenavadna zadevščina in nameščati Gentoo je nekaj takega, kot bi sestavljali svoj avtomobil, če ne kar izdelovali dele, ki bodo pozneje sestavljali naš avto. Kaj sploh je Gentoo? Daniel Robbins, oče Gentooja, ni bil zadovoljen s ponudbo GNU/Linuxa. Distribucije, ki so bile na voljo, so se mu zdele preveč zapletene, neprimerne, orodja, ki so bila na voljo, pa niso počela tega, kar si je želel. Tako sta se rodila Gentoo in portage, koncept in orodja za vzdrževanje, prevajanje in nadgradnjo paketov distribucije. Uporabniki BSD se bodo najbrž nasmehnili in pomislili na sistem ports, ki počne prav to.

    Objavljeno: 8.3.2006 19:14 | Avtor: David Klasinc | Monitor Junij 2004
  • Koga pa vi spuščate v svoj dom?

    Vse prevečkrat se nam zdi, da je izboljšanje varnosti povezano s tako velikimi stroški, da si v domačem okolju preprosto ne moremo privoščiti varnih rešitev. A nekatere odprtokodne rešitve nas znajo prepričati tudi o nasprotnem. Smoothwall Express je odprtokodni požarni zid na podlagi Linuxa, ki je brezplačen. Pa je zato kaj manj učinkovit?

    Objavljeno: 2.2.2006 00:48 | Avtor: Aleš Kermauner | Monitor Januar 2006
  • Šifriranje podatkov

    Šifriranje vsebine diskov ni v datotečnih sistemih nobena posebna novost. Podpirajo jo skoraj vsi sodobni sistemi in neredko z njo nimamo posebnih težav. Po tem, ko jo enkrat omogočimo, je za ustrezno prijavljenega uporabnika nevidna. Fizično so podatki na nosilcu zapisani šifrirano, a se med branjem odšifrirajo, uporabijo v programih in pred zapisom znova šifrirajo. Takemu šifriranju pravimo tudi sprotno (on-the-fly encryption). Ima pa tak pristop, kadar je del operacijskega sistema, dve težavi: prva je, da smo odvisni od operacijskega in datotečnega sistema, ki ga uporabljamo. Pogosto pa si želimo zaupne podatke, ki so pravzaprav vredni šifriranja, prenašati med različnimi napravami. Šifrirani podatki na drugi napravi verjetno ne bodo dostopni, saj se bo skoraj gotovo razlikoval naš enolični uporabniški ključ (oznaka uporabnika, ki jo pozna sistem in je temelj šifriranja, ker pa ni neposredno povezana z uporabniškim imenom, je pogosto na različnih napravah povsem drugačna) ali pa bomo naleteli na nekoliko drugačno različico operacijskega ali datotečnega sistema, ki naših šifriranih podatkov ne bo prepoznal. Druga težava je povezana z zaupanjem. Algoritem šifriranja, ki je v rabi pri nekaterih operacijskih sistemih, ni nujno razkrit v obliki izvirne kode. Zanašati se zgolj na zagotovila izdelovalca, pa za tiste bolj paranoične nikakor ni dovolj dobro jamstvo za zadostno šifriranje.

    Objavljeno: 2.2.2006 00:48 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Januar 2006
  • Novice odprte scene: januar 2006

    Po več kot letu dni je izšla nova različica priljubljenega odprtokodnega brskalnika, ki je nastal na zapuščini Mozille. Najpomembnejša pridobitev Firefoxa 1.5 je sistem za samodejno posodabljanje, ki omogoča precej hitrejšo nadgradnjo brskalnika, brez vnovičnega prenosa celotne namestitve, ki je bil potreben doslej. S tem sistemom se je povečala predvsem varnost Firefoxa, saj bodo uporabniki imeli pogosteje nameščeno najnovejšo različico, izboljšano pa je tudi posodabljanje razširitev.

    Objavljeno: 2.2.2006 00:48 | Monitor Januar 2006
  • Novice odprte scene: december 2005

    Po odmevnem sprejemu odprtega zapisa dokumentov v ameriški zvezni državi Massachussetts, so se razširile govorice, da zna Microsoft kljub vsemu vgraditi podporo omenjenemu zapisu tudi v svežo različico svoje Pisarne (Office 12). Ta namreč pozna svoje narečje XML, ki rabi kot privzeta oblika zapisa dokumentov. Narava označevalnega jezika, kot je XML, omogoča razmeroma preprosto prevajanje med oblikami zapisa, seveda pa Microsoft ne bi bil zvest sam sebi, če ne bi svojega zapisa XML "obogatil" še z različnimi dvojiško zapisanimi segmenti, ki naj bi omogočili popolno združljivost zapisane vsebine z vsemi zmožnostmi, ki jih ponujajo napredne funkcije Pisarne.

    Objavljeno: 25.12.2005 22:46 | Monitor December 2005
  • Xen 2.0

    Xen ali, daljše, Xen virtual machine monitor je nastal kot del projekta XenoServers na angleški univerzi Cambridge. Pri projektu XenoServe je Xen osnovni gradnik za izgradnjo distribuiranega računskega omrežja. Je eden izmed delov tega projekta, ki so resnično zaživeli in dobili dobršen del podpore odprtokodne skupnosti, zelo pa ga podpira tudi bolj komercialna sfera.

    Objavljeno: 24.12.2005 05:00 | Avtor: Gorazd Golob | Monitor December 2005
  • Slony-1

    Posledica širjenja trga, na katerem nastopa neki ponudnik, je vedno tudi stopnjevanje zahtev uporabnikov ponujenih izdelkov oz. storitev. Na trgu zbirk podatkov to pomeni vse večje zahteve po varnosti podatkov, enostavnem upravljanju in vzdrževanju, možnostih širjenja v skladu s potrebami naloge, ki jo zbirka opravlja, ipd. Tudi PostgreSQL se kot najnaprednejša odprtokodna zbirka podatkov sooča z vse večjim povpraševanjem po omenjenih odlikah in glede na ciljno skupino uporabnikov PostgreSQLa sta popolnoma legitimno na prvih mestih vprašanji replikacije in porazdelitve bremena.

    Objavljeno: 8.12.2005 23:30 | Avtor: Grega Bremec | Monitor November 2005
  • Novice odprte scene: november 2005

    Konec septembra je v portoroških hotelih Morje potekala že četrta mednarodna poslovna konferenca, posvečena uporabi Linuxa in odprte ter proste kode, tokrat pod novim imenom: IBLOC. Konferenco je zaznamovala mednarodna udeležba, žal pa tudi nekoliko manjše zanimanje, ki ga je nedvomno mogoče pripisati tudi hkratnemu odvijanju mednarodne konference OpenOffice.org, ki je potekala le lučaj stran, v Kopru.

    Objavljeno: 8.12.2005 23:30 | Monitor November 2005
  • Usmerjevalnik z ugnezdenim Linuxom 2. del

    V prvem delu tega prispevka, v prejšnji številki, smo preleteli ozadje gnezdenja Linuxa in opisali izbrano strojno opremo brez gibljivih delov ter eno od možnih programskih oprem za ta amaterski projekt. Mini distribucijo Linuxa LEAF/Bering smo opremili s primernimi gonilniki za izbrano strojno opremo. Pregledali smo sredstva za postavljanje gonilnikov in zaganjanje storitev ter delovanje iz RAM diska, ki je primerno za gnezdenje.

    Objavljeno: 20.11.2005 17:04 | Avtor: Tom Erjavec | Monitor Maj 2004
  • Linux v prenosniku - frustracije po tekočem traku

    V zadnjem času je namestitev Linuxa v osebni računalnik postala prijazna in nezahtevna, nameščanje v prenosnik pa še vedno povzroča sive lase, neprespane noči in grizenje nohtov. Da bi bilo te samouničevalnosti čim manj, ponujamo nekaj nasvetov, kako izbrati prenosnik in ga kar najbolj obuditi v življenje.

    Objavljeno: 20.11.2005 16:59 | Avtor: Miha Tomšič | Monitor Maj 2004
  • Drzna namestitev Gentoo

    Gentoo Linux je precej nenavadna zadevščina in nameščati Gentoo je nekaj takega, kot bi sestavljali svoj avtomobil, če ne kar izdelovali dele, ki bodo pozneje sestavljali naš avto. Kaj sploh je Gentoo? Daniel Robbins, oče Gentooja, ni bil zadovoljen s ponudbo GNU/Linuxa. Distribucije, ki so bile na voljo, so se mu zdele preveč zapletene, neprimerne, orodja, ki so bila na voljo, pa niso počela tega, kar si je želel. Tako sta se rodila Gentoo in portage, koncept in orodja za vzdrževanje, prevajanje in nadgradnjo paketov distribucije. Uporabniki BSD se bodo najbrž nasmehnili in pomislili na sistem ports, ki počne prav to.

    Objavljeno: 20.11.2005 16:55 | Avtor: David Klasinc | Monitor Maj 2004
  • Linux v podobi Oken

    Zamisel je preprosta, naloga pa težka. Kako približati Linux uporabnikom, ki so doslej videli le Microsoftov svet? Kako zagotoviti ohranitev vložka v znanje, potrebno za uporabo računalnika (v Windows)? Kako zagotoviti združljivost, po možnosti celo s programi za Windows? Xandros Dekstop 2.0 je doslej morda najbliže temu, da pokaže pot do zastavljenih ciljev.

    Objavljeno: 13.11.2005 12:08 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor April 2004
  • Solid State Linux 1. del

    Usmerjevalnik, ki je v zadnjih letih postal standardni del postavitev računalniških omrežij, je mogoče izdelati tudi lastnoročno - iz razmeroma preprostih sestavnih delov. Kar je najslajše, tak usmerjevalnik je lahko nadpovprečno zmogljiv. Medtem ko so komercialni usmerjevalniki procesno bistveno "podhranjeni" (med 2 in 4 Mb/s), bo naš izdelek - namenjen uporabi v manjšem krajevnem omrežju, na primer doma ali v manjšem podjetju, za varno širokopasovno povezavo v internet, na primer prek kabelskega modema ali modema ADSL - vsaj desetkrat zmogljivejši in bo kos tudi povezavam na 100 Mb/s ethernetu.

    Objavljeno: 13.11.2005 12:06 | Avtor: Tom Erjavec | Monitor April 2004
  • Kako sem presedlal na Linux in preživel (12. del)

    Ni kaj, čas hitro teče. Debelo bi se zlagal, če bi uporabil prežvečeni kliše in zapisal, da se mi zdi, kakor bi bilo včeraj, vsekakor pa nimam občutka, da je minilo že leto dni, odkar sem v svoj domači računalnik prvič vtaknil namestitveno ploščo z Linuxom. Prav tako bi se debelo zlagal, če bi rekel, da sem v tem letu spoznal Linux do obisti ali celo postal mojster.

    Objavljeno: 13.11.2005 12:03 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor April 2004
  • Lisica, ki bo požrla plazilca

    Projekt Mozilla.org je ob predstavitvi različice brskalnika 1.0 pred poldrugim letom požel številne pohvale, predvsem glede namestitve. K njegovi večji prepoznavnosti v Sloveniji je pripomogla lokalizacija, Mozilla pa je postala pomembna tudi v okolju Windows, ne le v Linuxu. A kmalu po prvih pohvalah so prišle tudi prve kritike, ki so letele predvsem na počasnost delovanja programov. To je vzpodbudilo del razvijalcev k pripravi nove, hitrejše različice brskalnika pod razvojnim imenom Phoenix. Ti razvijalci so Mozillo (in Internet Explorer) označili za t. i. bloatware, kar bi lahko razložili kot s preveč funkcijami napihnjeno programsko opremo, njihovo delo pa se zdaj že približuje različici 1.0.

    Objavljeno: 13.11.2005 12:01 | Avtor: Igor Harb | Monitor April 2004
  • Kako sem presedlal na Linux in preživel - 11. del

    Na osebni računalnik lahko priključimo marsikatero zunanjo napravo, od žepnega računalnika in zunanjega pomnilnika do fotoaparata in videokamere. Seveda se nisem lotil preizkušanja vseh mogočih naprav, saj to ne bi imelo nobenega pravega smisla, pa še veliko preveč časa (in prostora v reviji) bi za to porabil. Na računalnik z Linuxom sem priklopil le tiste, ki jih bolj ali manj redno uporabljam, in poskušal ugotoviti, ali bi lahko pogrešal Microsoftova Okna.

    Objavljeno: 24.10.2005 19:03 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor Marec 2004
  • Za vsako namizje?

    Ko skoraj vsak mesec beremo, kako podjetja, državne uprave in druge velike skupine uporabnikov uvajajo Linux na namizja, se lahko odkrito vprašamo, ali je brezplačen operacijski sistem zares že dovolj zrel za vsako namizje ali pa so omenjene skupine le preveč specifične, da bi lahko tako sklepali.

    Objavljeno: 23.10.2005 21:19 | Avtor: Andrej Vernekar | Monitor Marec 2004
  • Novice odprte scene: marec 2004

    Podjetje Xandros je predstavilo novo različico svojega operacijskega sistema Linux, ki temelji na distribuciji Debian.

    Objavljeno: 22.10.2005 12:52 | Avtor: Andrej Vernekar | Monitor Marec 2004
  • Keramično namizje - druga generacija

    Programi v Linuxu počasi dozorevajo; to vidimo po vse daljših razvojnih ciklih. Lep zgled je namizno okolje KDE, ki je z nekdanjega 6-8 mesečnega razvojnega cikla prešlo na enoletnega. Malo več kot leto dni po različici 3.1 je izšel KDE 3.2. Majhna sprememba v imenu je zavajajoča, saj so oznake različic KDE odvisne od knjižnice Qt in ne toliko od števila novosti v samem okolju. Teh je to pot precej več kakor v različici 3.1, saj so se razvijalci po nekajletnem piljenju ogrodja lotili uporabniških programov, ki so doslej veljali za eno izmed prednosti okolja GNOME. Nova različica je že od vsega začetka na voljo tudi v slovenščini, hkrati z 39 drugimi jeziki.

    Objavljeno: 22.10.2005 12:50 | Avtor: Andrej Vernekar | Monitor Marec 2004
  • Programi brez špeha

    Pred dvajsetimi leti je bil povsem spodoben urejevalnik besedil dolg nekaj deset kilobajtov, danes pa se pod nekaj megabajtov, raje nekaj deset megabajtov, skoraj ne pogovarjamo več. Večine to morda ne moti, vsi, ki se ukvarjajo z vgradnimi sistemi, pa so živo zainteresirani za čim manjše programe. Oglejmo si torej razloge za nabuhlost programov v sistemu GNU/Linux in pokažimo obvoz.

    Objavljeno: 15.10.2005 18:45 | Avtor: Primož Peterlin | Monitor Januar 2004
  • Programerske novice: januar 2004

    Odprtokodno, splošno razvojno okolje Eclipse, ki nastaja kot projekt skupnost, podprt s strani IBM in še nekaterih velikanov računalniške industrije, te dni praznuje drugo obletnico obstoja. V tem času se je okrog tega okolja zbrala zavidljiva skupnost razvijalcev in uporabnikov, ki so skupaj pripomogli k izvrstni kakovosti orodja - obenem z obletnico je dočakalo tudi tretjo večjo prenovo - in pestri izbiri dodatkov. Prav modularna zasnova orodja, razvitega v javi, je največja prednost tega okolja, saj deluje na številnih podlagah, dodatki pa širijo njegove zmogljivosti.

    Objavljeno: 15.10.2005 18:44 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Januar 2004
  • Borlandov visoki C

    Podjetje, ki je izumilo združeno razvojno okolje (IDE), je tudi prvo, ki je poleg tvorca ogrodja. net, Microsofta, ponudilo napredno razvojno orodje za prihodnost programiranja Oken.

    Objavljeno: 15.10.2005 18:43 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Januar 2004
  • Kako sem presedlal na Linux in preživel - 10

    O novem slovenskem Linuxu bi pravzaprav lahko pisal že v prejšnji številki, a sem raje malce počakal, saj smo Pingo 2.0 tokrat posneli na priloženi DVD. Marsikateri bralec, ki ga je ob branju te rubrike zamikalo preizkusiti Linux, pa doslej še ni zbral dovolj poguma, se bo zato laže odločil za prvi korak. Da bi vam ga še dodatno olajšali, si bomo v nadaljevanju ogledali, kako Pingo namestiti, nato pa spoznali še nekaj njegovih najpomembnejših prednosti.

    Objavljeno: 10.9.2005 21:37 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor Februar 2004

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

JXGuB2E3qYI

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji