Novice odprte scene: december 2005

Objavljeno: 25.12.2005 22:46 | Kategorija: Odprta scena | Revija: December 2005

Po odmevnem sprejemu odprtega zapisa dokumentov v ameriški zvezni državi Massachussetts, so se razširile govorice, da zna Microsoft kljub vsemu vgraditi podporo omenjenemu zapisu tudi v svežo različico svoje Pisarne (Office 12). Ta namreč pozna svoje narečje XML, ki rabi kot privzeta oblika zapisa dokumentov. Narava označevalnega jezika, kot je XML, omogoča razmeroma preprosto prevajanje med oblikami zapisa, seveda pa Microsoft ne bi bil zvest sam sebi, če ne bi svojega zapisa XML "obogatil" še z različnimi dvojiško zapisanimi segmenti, ki naj bi omogočili popolno združljivost zapisane vsebine z vsemi zmožnostmi, ki jih ponujajo napredne funkcije Pisarne.

Odprti format tudi za Office 12?

Odprti zapis (ODF, Open Document Format) nima takih "izboljšav". Sprejet je bil s konsenzom v mednarodnem konzorciju Oasis, katerega član je navsezadnje tudi sam Microsoft, in je na voljo vsej zainteresirani javnosti brez plačila in pravnih pasti. Nekaj patentov, povezanih z zapisom, je sicer v lasti Sun Microsystems, vendar se je podjetje z zavezujočim dokumentom odpovedalo kakršnimkoli tožbam v zvezi z njimi. Vsekakor je dodajanje podpore ODF v Pisarno naloga, ki bi jo Microsoft lahko opravil z lahkoto. Vprašanje pa je, ali si tega v resnici želi?

Kot kaže, bo pritisk javnosti dovolj močan, da bo podpora za ODF v Pisarno prišla po taki ali drugačni poti. Ne smemo pozabiti, da lahko OpenOffice.org 2.0 veliko večino dokumentov Microsoftove Pisarne prevede v zapis ODF. Prav to je izkoristil že omenjeni Sun, ki je za namen pretvorbe trenutnih dokumentov že ponudil brezplačno spletno storitev v svojem sistemu Sun Grid. Nekaj besed o podpori ODF je izrekel tudi novi Microsoftov glavni tehnični direktor, Ray Ozzie - v Microsoft je prišel po nakupu družbe Groove Networks - ki je napovedal možnost izvoznega filtra za ODF. Menda ga za Microsoft pogodbeno razvija neka francoska družba. Zdi se, da poizkus uničenja standarda ODF z vztrajnim zagovarjanjem, da ga v Pisarni 12 pač nikakor ne bo, ni uspel.

Cilj celotne zgodbe je seveda nadzor standardov. Če kdo, potem Microsoft ve, kako pomembna je. Pri ODF se zdi, da so tokrat vsaj škarje v drugih rokah kot platno.

www.office12watch.com/

sourceforge.net/projects/ooo-word-filter/

Debian GNU/Solaris?

Da GNU/Linux ni le kaprica Richarda Stallmana, temveč precej nazorno ponazarja kombinacijo uporabniških programov in jedra, ki sestavljajo sodoben operacijski sistem, najlepše dokazuje projekt Debian, ki postaja skoraj neizčrpen vir programskih paketov. Prek prosto razpoložljive izvirne kode jim je uspelo izdelati že cel kup "okusov" operacijskih sistemov, GNU/Linux, GNU/kFreeBSD, GNU/Hurd, kmalu pa se bo skupini pridružila tudi Nexenta, nekakšen GNU/Solaris.

Odkar je Sun sprostil večino kode svojega najpomembnejšega programskega izdelka in ga z dovolj liberalno licenco ponudil kot OpenSolaris, so odprta vrata tudi tem projektom. Projekt Nexenta želi združiti večino paketov distribucije Linuxa Ubuntu, ki prav tako temelji na Debian GNU/Linux, in jedro OpenSolarisa, ki je na voljo z odprtokodno licenco od sredine letošnjega leta. Prva preizkusna različica (Elatte Alpha 1) bo podpirala 32- in 64-bitne strojne podlage x86/x64, uporabljeno jedro pa bo iz OpenSolarisa 25. izgradnje (built), ki je bil izdan 21. oktobra. Na to jedro bo spojenih več kot 2300 paketov projekta Debian, skupaj z okoljem GNOME, programerskimi orodji perl, python in PHP in celo zmogljivim, a preprostim upravnikom paketov Synaptic.

Uspeh projekta Nexenta seveda pomeni, da je Sunov projekt "Janus" povsem odveč, saj ne bo nobene potrebe po posnemovalnem sloju, ki bi omogočal izvajanje programov za Linux v OpenSolarisu, če je verjetno najpomembnejši distribuciji uporabniških programov za Linux prilagojeno kar samo jedro.

lists.debian.org/debian-devel/2005/11/msg00051.html

OCA - odprtokodna pobuda za digitaliziranje knjig

V San Franciscu je bila predstavljena nova pobuda za digitalizacijo knjižnega gradiva, ki je alternativa lani začetemu projektu družbe Google. Pod okriljem združenja Internet Archive nastaja odprtokodni projekt Open Content Alliance (OCA), pri katerem sodelujejo zveneča imena, kot so ameriški institut Smithsonian, Hewlett-Packard, Yahoo in Microsoftov MSN. Cilj projekta je digitalizacija knjižnega gradiva človeštva, kar pomeni, da si s projektom ne postavljajo končnih meja, čeprav se zavedajo, da je obseg gradiva velikanski in bo projekt trajal dolga leta in zahteval nepojmljivo količino pomnilniškega prostora.

Med podpornimi partnerji ni družbe Google, ki se je podobnega projekta lotila povsem na zasebnih temeljih. Projekt pa je naletel v zadnjih mesecih na številne pravne ovire in nasprotovanja strokovne javnosti, ki ne želi imeti zasebnega kapitala nad javnimi knjigami in dokumenti. Družbi Google pretijo celo tožbe nekaterih založnikov, ki imajo drugačno mnenje o pravici do uporabe in objave dokumentov, zlasti tistih, ki so jim potekle avtorske in izdajateljske pravice.

Projekt namerava v prihodnje digitalizirati nekaj 100.000 knjig na leto. To bodo opravili s posebnimi optičnimi bralniki, ki ne poškodujejo knjig in tako ohranijo tudi zgodovinsko najpomembnejša gradiva. Partnerji bodo pri projektu zagotavljali predvsem sredstva za izvajanje digitalizacije in shranjevanje podatkov. Microsoft je tako za naslednje leto obljubil 5 milijonov dolarjev. To naj bi zadostovalo za okoli 150.000 knjig. Podobno so storili tudi Yahoo, HP in drugi. Pobudniki poudarjajo, da bodo za shranjevanje podatkov potrebovali silno veliko prostora - ocenjujejo, da okoli 6 PB (6000 TB) za okoli milijon knjig, saj nameravajo ohraniti rastrsko predstavitev strani. Google po drugi strani potrebuje za 10 milijonov spletnih dokumentov le od 1,7 do 5 PB prostora.

openlibrary.com

www.msn.com

Sunbird 0.3a v slovenščini

Poleg Firefoxa, Thunderbirda in Nvuja se je iz Mozilline kode razvil tudi koledar Sunbird. Ker nikoli ni postal del uradne Mozille, je njegov razvoj, razumljivo, nekoliko počasnejši, zato je izšla šele različica 0.3a, ki je na voljo tudi v slovenščini. Ker paket ni bil neposredno zgrajen v slovenščini, temveč so bile poslovenjene datoteke dodane vanj pozneje, so mogoče nedokumentirane napake v delovanju. Na voljo sta različici za okolji Windows in Linux, prevajalci pa pripombe k slovenskim prevodom in informacije o morebitnem nenavadnem obnašanju programa pričakujejo na novičarskem seznamu lugos-mozilla@lugos.si.

lugos.si/novice/Sunbird03a

Google in OpenOffice.org

Ko sta Sun in Google dokaj redkobesedno sklenila zavezništvo, sta sprožila val ugibanj o tem, kaj bo prineslo sodelovanje med podjetjema. Največ pozornosti je bil deležen OpenOffice.org in ugibanja, ali zavezništvo pomeni, da bo Google pripravil spletno različico pisarniške zbirke. Kmalu se je izkazalo, da Google o čem takem (vsaj zaenkrat) še ne razmišlja, kljub temu pa se je očitno namenil konkretno poseči v sam razvoj proste zbirke.

Eno izmed najplodovitejših podjetij v IT industriji bo tako začelo najemati programerje, ki se bodo ukvarjali z OpenOffice.org. Kot možni nalogi za nove programerje se v Googlu omenjata manjša poraba pomnilnika in zmanjšanje 80-megabajtne namestitvene datoteke. Pri projektu OpenOffice.org bodo novih okrepitev gotovo zelo veseli, saj je bilo pomanjkanje "delovne sile" večkrat omenjeno tudi na letošnji konferenci OOoCon v Kopru.

www.openoffice.org

www.google.com

Flock namesto Firefoxa?

Medtem ko se razvijalci in podporniki najbolj vročega brskalnika lahko pohvalijo, da je Firefox preneslo že več kot 100 milijonov uporabnikov, je na obzorju nov brskalnik - Flock. Čeprav razvijalci trdijo, da ne gre za vejitev (fork) Firefoxa, Flock temelji na kodni osnovi Firefoxa in ji dodaja številni nove zmogljivosti. Po vzoru Applovega Safarija je na voljo pregledovalnik virov RSS, razvijalci so sestavili tudi posebno orodje za pošiljanje sporočil na čedalje bolj priljubljene bloge, tako kot v Firefoxu je iskalnik vgrajen že v orodno vrstico, le da je privzet Yahoo!, spletne strani lahko ocenjujemo, hitreje pa se nalagajo tudi slogovne predloge CSS. Flock je na voljo za Windows, Linux in Mac OS X.

www.flock.com

Skupni mobilni Linux

Enajst podjetij je sklenilo zavezništvo pri razvoju Linuxa kot platforme za mobilne naprave. Linux naj bi ob pomoči foruma LiPS (Linux Phone Standard) postal dostojen konkurent operacijskemu sistemu Windows Mobile Smartphone, a z večjo prilagodljivostjo in po nižji ceni. V primerjavi z Microsoftovimi in Symbianovimi rešitvami Linux sicer že danes velja za sistem z veliko možnostmi prilagajanja, a je manj celovit.

Člani foruma LiPS bodo tako poskusili povezati jedro, knjižnice, večpredstavne in komunikacijske protokole, orodja za upravljanje ipd. in tako ustvariti rešitev, dostopno na prodajnih policah in primerno za podporo s strani neodvisnih razvijalcev programske opreme. Člani LiPS so med drugim tudi podjetja Trolltech, MontaVista, PalmSource in Wind River.

CrossOver Office 5.0

Izšla je nova različica programa CrossOver Office, ki omogoča izvajanje programov za okolje Windows pod operacijskim sistemom Linux. Podjetje Codeweavers je v peto različico programa vgradilo najnovejšo kodo iz odprtokodnega projekta WINE 0.9, obenem pa izboljšalo hitrost delovanja programa v okolju Linux in razširilo seznam podprtih okenskih programov. CrossOver Office 5.0 tako že v osnovi podpira Microsoft Office 2003, odjemalec Outlook, brskalnik Internet Explorer in risarski program Visio. K temu moramo dodati še podporo priljubljenim programom, kot so Adobe Photoshop, Macromedia Dreamweaver, Lotus Notes in tudi vse bolj priljubljenemu Apple iTunes.

Čeprav CrossOver Office temelji na kodi WINE, prinaša tudi nekatere dodatne funkcije, med katerimi je najpomembnejša tehnologija Bottles. Ta omogoča, da lahko vsak okenski program poganjamo v svojem navideznem stroju znotraj okolja Linux, kar omogoča učinkovito virtualizacijo programov. Bottles sicer zahteva nekaj več znanja, zato bo zanimiv predvsem za IT upravitelje v podjetjih. Namestitev programov je zdaj enostavnejša, izboljšali pa so tudi podporo grafičnim funkcijam, zlasti knjižnico DirectX. CrossOver Office 5.0 Standard stane 40 dolarjev, zmogljivejša različica Professional pa 70 dolarjev.

www.codeweavers.com

Red Hatovi načrti za leto 2006

Čeprav nas od izida nove velike različice Linuxa iz družbe Red Hat loči še precej mesecev, je družba spregovorila o tehnologijah, ki jih lahko pričakujemo v njihovih izdelkih. Red Hat Enterprise Linux 5, ki bo dokončan nekje v prvi polovici prihodnjega leta, bo imel popolno podporo virtualizaciji, kjer bo kot temelj uporabljen odprtokodni projekt Xen. Čeprav Xen ni vezan samo na Red Hat, saj lahko pričakujemo podobno tesno povezanost v SuSE Linuxu 10, so pri Red Hatu napovedali, da bodo v ta namen posebej optimizirali jedro in druge ključne dele operacijskega sistema. Virtualizacija pa ni edino pomembno področje z novostmi. Za Red Hat je pomemben projekt, ki mu za zdaj pravijo Stateless Linux in pod katerim nastaja delovno okolje lahkega odjemalca. Red Hat trdi, da bo novo orodje ponudilo popolno zmogljivost Linuxa in programov, vendar ga bo tako preprosto upravljati (predvsem na daljavo) kot z današnjimi rešitvami lahkih odjemalcev. Novosti se obetajo tudi razvijalcem. Red Hat namerava obsežneje uporabljati razvojno okolje Eclipse, kar bodo preizkušali tudi v projektu Fedora, razvijajo pa tudi posebno orodje SystemTap, s katerimi bodo imeli razvijalci večji vpogled v delovanje jedra in spremnih programov.

www.redhat.com

Tiskana Wikipedia?

Jimmy Wales, ustanovitelj vse boljše in vse bolj priljubljene proste enciklopedije, si prizadeva izdati Wikipedio tudi v tiskani obliki. Trdi namreč, da bi jo šele tako približali ljudem po vsem svetu, kar je njen osnovni namen. Poleg v knjižni obliki bo enciklopedija izšla tudi na ploščah CD in DVD, ki bodo namenjene računalniškim uporabnikom brez širokopasovnega dostopa do interneta. Wales se sicer še vedno pogaja z založniki in še nima finančnega načrta, niti načrta o distribuciji knjig, a napoveduje, da bi bila knjiga lahko na voljo že sredi prihodnjega leta. Veliko dela bo zahteval že sam izbor tem, saj se jih je v 25. aktivnih jezikih (med njimi je tudi slovenščina!) do danes nabralo več kot 2 milijona, samo angleških pa 800.000.

www.wikipedia.org

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki