Odprta scena | Monitor

Novice odprte scene: december 2005

Po odmevnem sprejemu odprtega zapisa dokumentov v ameriški zvezni državi Massachussetts, so se razširile govorice, da zna Microsoft kljub vsemu vgraditi podporo omenjenemu zapisu tudi v svežo različico svoje Pisarne (Office 12). Ta namreč pozna svoje narečje XML, ki rabi kot privzeta oblika zapisa dokumentov. Narava označevalnega jezika, kot je XML, omogoča razmeroma preprosto prevajanje med oblikami zapisa, seveda pa Microsoft ne bi bil zvest sam sebi, če ne bi svojega zapisa XML "obogatil" še z različnimi dvojiško zapisanimi segmenti, ki naj bi omogočili popolno združljivost zapisane vsebine z vsemi zmožnostmi, ki jih ponujajo napredne funkcije Pisarne.

Odprta scena

Objavljeno: 25.12.2005 22:46 | Monitor December 2005
Xen 2.0

Xen ali, daljše, Xen virtual machine monitor je nastal kot del projekta XenoServers na angleški univerzi Cambridge. Pri projektu XenoServe je Xen osnovni gradnik za izgradnjo distribuiranega računskega omrežja. Je eden izmed delov tega projekta, ki so resnično zaživeli in dobili dobršen del podpore odprtokodne skupnosti, zelo pa ga podpira tudi bolj komercialna sfera.

Odprta scena

Objavljeno: 24.12.2005 05:00 | Avtor: Gorazd Golob | Monitor December 2005

Slony-1

Posledica širjenja trga, na katerem nastopa neki ponudnik, je vedno tudi stopnjevanje zahtev uporabnikov ponujenih izdelkov oz. storitev. Na trgu zbirk podatkov to pomeni vse večje zahteve po varnosti podatkov, enostavnem upravljanju in vzdrževanju, možnostih širjenja v skladu s potrebami naloge, ki jo zbirka opravlja, ipd. Tudi PostgreSQL se kot najnaprednejša odprtokodna zbirka podatkov sooča z vse večjim povpraševanjem po omenjenih odlikah in glede na ciljno skupino uporabnikov PostgreSQLa sta popolnoma legitimno na prvih mestih vprašanji replikacije in porazdelitve bremena.

Odprta scena

Objavljeno: 8.12.2005 23:30 | Avtor: Grega Bremec | Monitor November 2005
Novice odprte scene: november 2005

Konec septembra je v portoroških hotelih Morje potekala že četrta mednarodna poslovna konferenca, posvečena uporabi Linuxa in odprte ter proste kode, tokrat pod novim imenom: IBLOC. Konferenco je zaznamovala mednarodna udeležba, žal pa tudi nekoliko manjše zanimanje, ki ga je nedvomno mogoče pripisati tudi hkratnemu odvijanju mednarodne konference OpenOffice.org, ki je potekala le lučaj stran, v Kopru.

Odprta scena

Objavljeno: 8.12.2005 23:30 | Monitor November 2005

Usmerjevalnik z ugnezdenim Linuxom 2. del

V prvem delu tega prispevka, v prejšnji številki, smo preleteli ozadje gnezdenja Linuxa in opisali izbrano strojno opremo brez gibljivih delov ter eno od možnih programskih oprem za ta amaterski projekt. Mini distribucijo Linuxa LEAF/Bering smo opremili s primernimi gonilniki za izbrano strojno opremo. Pregledali smo sredstva za postavljanje gonilnikov in zaganjanje storitev ter delovanje iz RAM diska, ki je primerno za gnezdenje.

Odprta scena

Objavljeno: 20.11.2005 17:04 | Avtor: Tom Erjavec | Monitor Maj 2004
Linux v prenosniku - frustracije po tekočem traku

V zadnjem času je namestitev Linuxa v osebni računalnik postala prijazna in nezahtevna, nameščanje v prenosnik pa še vedno povzroča sive lase, neprespane noči in grizenje nohtov. Da bi bilo te samouničevalnosti čim manj, ponujamo nekaj nasvetov, kako izbrati prenosnik in ga kar najbolj obuditi v življenje.

Odprta scena

Objavljeno: 20.11.2005 16:59 | Avtor: Miha Tomšič | Monitor Maj 2004

Drzna namestitev Gentoo

Gentoo Linux je precej nenavadna zadevščina in nameščati Gentoo je nekaj takega, kot bi sestavljali svoj avtomobil, če ne kar izdelovali dele, ki bodo pozneje sestavljali naš avto. Kaj sploh je Gentoo? Daniel Robbins, oče Gentooja, ni bil zadovoljen s ponudbo GNU/Linuxa. Distribucije, ki so bile na voljo, so se mu zdele preveč zapletene, neprimerne, orodja, ki so bila na voljo, pa niso počela tega, kar si je želel. Tako sta se rodila Gentoo in portage, koncept in orodja za vzdrževanje, prevajanje in nadgradnjo paketov distribucije. Uporabniki BSD se bodo najbrž nasmehnili in pomislili na sistem ports, ki počne prav to.

Odprta scena

Objavljeno: 20.11.2005 16:55 | Avtor: David Klasinc | Monitor Maj 2004
Linux v podobi Oken

Zamisel je preprosta, naloga pa težka. Kako približati Linux uporabnikom, ki so doslej videli le Microsoftov svet? Kako zagotoviti ohranitev vložka v znanje, potrebno za uporabo računalnika (v Windows)? Kako zagotoviti združljivost, po možnosti celo s programi za Windows? Xandros Dekstop 2.0 je doslej morda najbliže temu, da pokaže pot do zastavljenih ciljev.

Odprta scena

Objavljeno: 13.11.2005 12:08 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor April 2004
Solid State Linux 1. del

Usmerjevalnik, ki je v zadnjih letih postal standardni del postavitev računalniških omrežij, je mogoče izdelati tudi lastnoročno - iz razmeroma preprostih sestavnih delov. Kar je najslajše, tak usmerjevalnik je lahko nadpovprečno zmogljiv. Medtem ko so komercialni usmerjevalniki procesno bistveno "podhranjeni" (med 2 in 4 Mb/s), bo naš izdelek - namenjen uporabi v manjšem krajevnem omrežju, na primer doma ali v manjšem podjetju, za varno širokopasovno povezavo v internet, na primer prek kabelskega modema ali modema ADSL - vsaj desetkrat zmogljivejši in bo kos tudi povezavam na 100 Mb/s ethernetu.

Odprta scena

Objavljeno: 13.11.2005 12:06 | Avtor: Tom Erjavec | Monitor April 2004

Kako sem presedlal na Linux in preživel (12. del)

Ni kaj, čas hitro teče. Debelo bi se zlagal, če bi uporabil prežvečeni kliše in zapisal, da se mi zdi, kakor bi bilo včeraj, vsekakor pa nimam občutka, da je minilo že leto dni, odkar sem v svoj domači računalnik prvič vtaknil namestitveno ploščo z Linuxom. Prav tako bi se debelo zlagal, če bi rekel, da sem v tem letu spoznal Linux do obisti ali celo postal mojster.

Odprta scena

Objavljeno: 13.11.2005 12:03 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor April 2004
Lisica, ki bo požrla plazilca

Projekt Mozilla.org je ob predstavitvi različice brskalnika 1.0 pred poldrugim letom požel številne pohvale, predvsem glede namestitve. K njegovi večji prepoznavnosti v Sloveniji je pripomogla lokalizacija, Mozilla pa je postala pomembna tudi v okolju Windows, ne le v Linuxu. A kmalu po prvih pohvalah so prišle tudi prve kritike, ki so letele predvsem na počasnost delovanja programov. To je vzpodbudilo del razvijalcev k pripravi nove, hitrejše različice brskalnika pod razvojnim imenom Phoenix. Ti razvijalci so Mozillo (in Internet Explorer) označili za t. i. bloatware, kar bi lahko razložili kot s preveč funkcijami napihnjeno programsko opremo, njihovo delo pa se zdaj že približuje različici 1.0.

Odprta scena

Objavljeno: 13.11.2005 12:01 | Avtor: Igor Harb | Monitor April 2004
Kako sem presedlal na Linux in preživel - 11. del

Na osebni računalnik lahko priključimo marsikatero zunanjo napravo, od žepnega računalnika in zunanjega pomnilnika do fotoaparata in videokamere. Seveda se nisem lotil preizkušanja vseh mogočih naprav, saj to ne bi imelo nobenega pravega smisla, pa še veliko preveč časa (in prostora v reviji) bi za to porabil. Na računalnik z Linuxom sem priklopil le tiste, ki jih bolj ali manj redno uporabljam, in poskušal ugotoviti, ali bi lahko pogrešal Microsoftova Okna.

Odprta scena

Objavljeno: 24.10.2005 19:03 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor Marec 2004
Za vsako namizje?

Ko skoraj vsak mesec beremo, kako podjetja, državne uprave in druge velike skupine uporabnikov uvajajo Linux na namizja, se lahko odkrito vprašamo, ali je brezplačen operacijski sistem zares že dovolj zrel za vsako namizje ali pa so omenjene skupine le preveč specifične, da bi lahko tako sklepali.

Odprta scena

Objavljeno: 23.10.2005 21:19 | Avtor: Andrej Vernekar | Monitor Marec 2004
Novice odprte scene: marec 2004

Podjetje Xandros je predstavilo novo različico svojega operacijskega sistema Linux, ki temelji na distribuciji Debian.

Odprta scena

Objavljeno: 22.10.2005 12:52 | Avtor: Andrej Vernekar | Monitor Marec 2004
Keramično namizje - druga generacija

Programi v Linuxu počasi dozorevajo; to vidimo po vse daljših razvojnih ciklih. Lep zgled je namizno okolje KDE, ki je z nekdanjega 6-8 mesečnega razvojnega cikla prešlo na enoletnega. Malo več kot leto dni po različici 3.1 je izšel KDE 3.2. Majhna sprememba v imenu je zavajajoča, saj so oznake različic KDE odvisne od knjižnice Qt in ne toliko od števila novosti v samem okolju. Teh je to pot precej več kakor v različici 3.1, saj so se razvijalci po nekajletnem piljenju ogrodja lotili uporabniških programov, ki so doslej veljali za eno izmed prednosti okolja GNOME. Nova različica je že od vsega začetka na voljo tudi v slovenščini, hkrati z 39 drugimi jeziki.

Odprta scena

Objavljeno: 22.10.2005 12:50 | Avtor: Andrej Vernekar | Monitor Marec 2004
Programi brez špeha

Pred dvajsetimi leti je bil povsem spodoben urejevalnik besedil dolg nekaj deset kilobajtov, danes pa se pod nekaj megabajtov, raje nekaj deset megabajtov, skoraj ne pogovarjamo več. Večine to morda ne moti, vsi, ki se ukvarjajo z vgradnimi sistemi, pa so živo zainteresirani za čim manjše programe. Oglejmo si torej razloge za nabuhlost programov v sistemu GNU/Linux in pokažimo obvoz.

Odprta scena

Objavljeno: 15.10.2005 18:45 | Avtor: Primož Peterlin | Monitor Januar 2004
Programerske novice: januar 2004

Odprtokodno, splošno razvojno okolje Eclipse, ki nastaja kot projekt skupnost, podprt s strani IBM in še nekaterih velikanov računalniške industrije, te dni praznuje drugo obletnico obstoja. V tem času se je okrog tega okolja zbrala zavidljiva skupnost razvijalcev in uporabnikov, ki so skupaj pripomogli k izvrstni kakovosti orodja - obenem z obletnico je dočakalo tudi tretjo večjo prenovo - in pestri izbiri dodatkov. Prav modularna zasnova orodja, razvitega v javi, je največja prednost tega okolja, saj deluje na številnih podlagah, dodatki pa širijo njegove zmogljivosti.

Odprta scena

Objavljeno: 15.10.2005 18:44 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Januar 2004
Borlandov visoki C

Podjetje, ki je izumilo združeno razvojno okolje (IDE), je tudi prvo, ki je poleg tvorca ogrodja. net, Microsofta, ponudilo napredno razvojno orodje za prihodnost programiranja Oken.

Odprta scena

Objavljeno: 15.10.2005 18:43 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Januar 2004
Kako sem presedlal na Linux in preživel - 10

O novem slovenskem Linuxu bi pravzaprav lahko pisal že v prejšnji številki, a sem raje malce počakal, saj smo Pingo 2.0 tokrat posneli na priloženi DVD. Marsikateri bralec, ki ga je ob branju te rubrike zamikalo preizkusiti Linux, pa doslej še ni zbral dovolj poguma, se bo zato laže odločil za prvi korak. Da bi vam ga še dodatno olajšali, si bomo v nadaljevanju ogledali, kako Pingo namestiti, nato pa spoznali še nekaj njegovih najpomembnejših prednosti.

Odprta scena

Objavljeno: 10.9.2005 21:37 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor Februar 2004
Novice odprte scene: februar 2004

Linus Torvalds je doslej v sporu med družbama SCO Group in IBM bolj ali manj molčal in se držal ob strani, zdaj pa je z javnim pričanjem opozoril sprti podjetji, da so nekatere njune trditve brez pravne podlage. SCO Group, ki je bil doslej o konkretni vsebini kršitev zelo skrivnosten, je namreč v zadnjem krogu opozorilnih pisem velikim uporabnikom Linuxa prvič predstavil seznam 65 modulov in programov v Linuxu, ki so sporni in za katere podjetje trdi, da so jih avtorji preprosto prepisali iz Unixa.

Odprta scena

Objavljeno: 10.9.2005 21:14 | Monitor Februar 2004
PostgreSQL 8.0

Le malokdo ne pozna podatkovne zbirke MySQL, najbolj priljubljene odprtokodne zbirke podatkov, ki v nemalo okoljih izpodriva komercialne tekmice in s tem uporabnikom znižuje stroške in hkrati ponuja okolje za razvoj preprostih aplikacij, ki temeljijo na zbirki podatkov. Temeljna funkcionalnost, ki jo ponujajo preproste zbirke podatkov, pa kaj kmalu ne zadošča več, in na vprašanje, kaj storiti, ni preprostega odgovora, ki ne bi vseboval ene od besedic MSSQL, DB2 ali Oracle. PostgreSQL je, presenetljivo, že več kot desetletje resna alternativa omenjenim, a je kljub temu, čeprav omembe vreden, precej neznan izdelek.

Odprta scena

Objavljeno: 29.6.2005 11:08 | Avtor: Grega Bremec | Monitor Junij 2005
Novice odprte scene: junij 2005

Novell je na svoji uporabniški in razvojni konferenci BrainShare napovedal niz novosti, ki jih namerava objaviti letos. Pripravlja nove različice operacijskih sistemov za osebne računalnike in strežnike, s katerimi si obeta močno povečati tržni delež, ne le med ponudniki Linuxa, temveč tudi v boju proti Microsoftovim Oknom. Novell Linux Desktop 10 bo tako imel vse potrebno, da bo postal še bolj mamljiv za širšo množico uporabnikov. Novell ob tem izdelku celo navaja, da bo Novell Linux Desktop po zmogljivosti in funkcionalnosti presegel okolje Windows.

Odprta scena

Objavljeno: 29.6.2005 11:08 | Monitor Junij 2005
Novice odprte scene: april 2005

Boston je sredi februarja gostil srečanje LinuxWorld Expo, na katerem se je vnovič zbralo rekordno število obiskovalcev in razstavljavcev. Med slednjimi so seveda tradicionalni ponudniki Linuxa in z njim povezanih rešitev, kopica malih podjetij in organizacij, pa tudi vse več globalnih izdelovalcev računalniške opreme in storitev, ki v Linuxu in odpri kodi vidijo vse večjo priložnost za zaslužek. Na srečanju so tako sodelovala podjetja, kot so AMD, Apple, BMC, Computer Associates, Fujitsu, HP, IBM, Intel, Novell, Oracle, Sun, in Unisys.

Odprta scena

Objavljeno: 19.4.2005 08:05 | Monitor April 2005
Wiki, sistem za spletno soustvarjanje

Če se sprašujete, kako neki bi bralce svojih spletnih strani povabili, naj vam jih pomagajo soustvarjati, je morda Wiki pravi za vas. Z njim lahko vsakdo zgolj s spletnim brskalnikom ureja in soustvarja spletne strani.

Odprta scena

Objavljeno: 30.3.2005 17:11 | Avtor: Primož Peterlin | Monitor September 2004
Sunov novi poskus na namizju

Sun skuša s pomočjo Linuxa pridobiti tržni delež pri operacijskih sistemih za osebne računalnike. Linux je seveda le temelj, stavijo pa na zajeti pisarniški paket StarOffice 7 in nova orodja za omrežni nadzor, predvsem pa na agresivni cenovni model z letnimi naročninami.

Odprta scena

Objavljeno: 30.3.2005 17:10 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor September 2004
Slo-Tech Linux 2.0

Posledica odprtokodne narave Linuxa so različne distribucije tega operacijskega sistema. In kljub temu da jih je po nekaterih podatkih že blizu 300, skoraj nobena izmed njih ni prav posebej primerna za povprečnega slovenskega uporabnika, ki se želi spoznati z Linuxom.

Odprta scena

Objavljeno: 30.3.2005 17:10 | Avtor: Matjaž Horvat | Monitor Julij 2004
KDevelop 3.1.0

Programska oprema, ki jo potrebujemo za razvoj novih programov, zna biti zelo draga. Lep primer so Microsoftov paket MSDN in Borlandova orodja. Na drugi strani, v taboru prostega programja, pa imamo prevajalnik gcc, cel kup prostih urejevalnikov besedil, ki so za nevešče uporabnike čudni in neuporabni (vi, vim) ali pa spominjajo na davno preminuli Word Star (joe, jed). Tukaj je tudi še razhroščevalnik gdb ... in po eni strani je to pravzaprav vse, kar programer potrebuje. Po drugi strani pa je vendarle daleč premalo. Sprijaznimo se, to ni ne Visual Studio ne Borlandovo okolje za razvoj.

Odprta scena

Objavljeno: 30.3.2005 17:09 | Avtor: David Klasinc | Monitor Oktober 2004
Linux s CDja

Linux velja za zelo prilagodljiv operacijski sistem, saj ga najdemo v različnih napravah, vse od mobilnih telefonov do strežnikov. Ena od možnih prilagoditev je tudi ta, da ga lahko preprosto zaženemo brez namestitve, nameščenega kar na nosilec CD. Zavedati pa se moramo prednosti in pomanjkljivosti te rešitve.

Odprta scena

Objavljeno: 30.3.2005 17:09 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Oktober 2004
Odraščanje gumpca Wilberja

Program The GIMP ima posebno mesto v svetu proste programske opreme, ker je ves čas svojega razvoja pomembno vplival na drugo programsko opremo - zaradi njega je bila razvita grafična knjižnica GTK+, s programom CinePaint (prilagojena različica Gimpa 1.2 z visoko ločljivostjo barvnih odtenkov) v Hollywoodu obdelujejo filme, kot so Scooby-Doo, Harry Potter in Mišek Stuart Little. Ne nazadnje je bila z Gimpom narisana maskota Linuxa - pingvin Tux.

Odprta scena

Objavljeno: 30.3.2005 17:07 | Avtor: Miha Tomšič | Monitor Julij 2004
Novice odprte scene: julij 2004

Linus Torvalds in Andrew Morton sta objavila nov način potrjevanja prispevkov za izvirno kodo Linuxa, s katerim bo lažje spremljati, od kod prihajajo in ali v celoti ustrezajo načelom odprte kode. Developer's Certificate of Origin (DCO - razvijalčevo potrdilo o izvoru) naj bi zagotavljal avtorjem prispevkov, da bodo navedeni v drevesni strukturi jedra Linuxa kot legitimni avtorji, hkrati pa preprečeval, da se bi v kodo Linuxa nehote naselila tehnologija, ki je zaščitena s strani komercialnih podjetij.

Odprta scena

Objavljeno: 30.3.2005 17:07 | Monitor Julij 2004