Ni kaj, čas hitro teče. Debelo bi se zlagal, če bi uporabil prežvečeni kliše in zapisal, da se mi zdi, kakor bi bilo včeraj, vsekakor pa nimam občutka, da je minilo že leto dni, odkar sem v svoj domači računalnik prvič vtaknil namestitveno ploščo z Linuxom. Prav tako bi se debelo zlagal, če bi rekel, da sem v tem letu spoznal Linux do obisti ali celo postal mojster.
Projekt Mozilla.org je ob predstavitvi različice brskalnika 1.0 pred poldrugim letom požel številne pohvale, predvsem glede namestitve. K njegovi večji prepoznavnosti v Sloveniji je pripomogla lokalizacija, Mozilla pa je postala pomembna tudi v okolju Windows, ne le v Linuxu. A kmalu po prvih pohvalah so prišle tudi prve kritike, ki so letele predvsem na počasnost delovanja programov. To je vzpodbudilo del razvijalcev k pripravi nove, hitrejše različice brskalnika pod razvojnim imenom Phoenix. Ti razvijalci so Mozillo (in Internet Explorer) označili za t. i. bloatware, kar bi lahko razložili kot s preveč funkcijami napihnjeno programsko opremo, njihovo delo pa se zdaj že približuje različici 1.0.
Na osebni računalnik lahko priključimo marsikatero zunanjo napravo, od žepnega računalnika in zunanjega pomnilnika do fotoaparata in videokamere. Seveda se nisem lotil preizkušanja vseh mogočih naprav, saj to ne bi imelo nobenega pravega smisla, pa še veliko preveč časa (in prostora v reviji) bi za to porabil. Na računalnik z Linuxom sem priklopil le tiste, ki jih bolj ali manj redno uporabljam, in poskušal ugotoviti, ali bi lahko pogrešal Microsoftova Okna.
Ko skoraj vsak mesec beremo, kako podjetja, državne uprave in druge velike skupine uporabnikov uvajajo Linux na namizja, se lahko odkrito vprašamo, ali je brezplačen operacijski sistem zares že dovolj zrel za vsako namizje ali pa so omenjene skupine le preveč specifične, da bi lahko tako sklepali.
Podjetje Xandros je predstavilo novo različico svojega operacijskega sistema Linux, ki temelji na distribuciji Debian.
Programi v Linuxu počasi dozorevajo; to vidimo po vse daljših razvojnih ciklih. Lep zgled je namizno okolje KDE, ki je z nekdanjega 6-8 mesečnega razvojnega cikla prešlo na enoletnega. Malo več kot leto dni po različici 3.1 je izšel KDE 3.2. Majhna sprememba v imenu je zavajajoča, saj so oznake različic KDE odvisne od knjižnice Qt in ne toliko od števila novosti v samem okolju. Teh je to pot precej več kakor v različici 3.1, saj so se razvijalci po nekajletnem piljenju ogrodja lotili uporabniških programov, ki so doslej veljali za eno izmed prednosti okolja GNOME. Nova različica je že od vsega začetka na voljo tudi v slovenščini, hkrati z 39 drugimi jeziki.
Pred dvajsetimi leti je bil povsem spodoben urejevalnik besedil dolg nekaj deset kilobajtov, danes pa se pod nekaj megabajtov, raje nekaj deset megabajtov, skoraj ne pogovarjamo več. Večine to morda ne moti, vsi, ki se ukvarjajo z vgradnimi sistemi, pa so živo zainteresirani za čim manjše programe. Oglejmo si torej razloge za nabuhlost programov v sistemu GNU/Linux in pokažimo obvoz.
Odprtokodno, splošno razvojno okolje Eclipse, ki nastaja kot projekt skupnost, podprt s strani IBM in še nekaterih velikanov računalniške industrije, te dni praznuje drugo obletnico obstoja. V tem času se je okrog tega okolja zbrala zavidljiva skupnost razvijalcev in uporabnikov, ki so skupaj pripomogli k izvrstni kakovosti orodja - obenem z obletnico je dočakalo tudi tretjo večjo prenovo - in pestri izbiri dodatkov. Prav modularna zasnova orodja, razvitega v javi, je največja prednost tega okolja, saj deluje na številnih podlagah, dodatki pa širijo njegove zmogljivosti.
Podjetje, ki je izumilo združeno razvojno okolje (IDE), je tudi prvo, ki je poleg tvorca ogrodja. net, Microsofta, ponudilo napredno razvojno orodje za prihodnost programiranja Oken.
O novem slovenskem Linuxu bi pravzaprav lahko pisal že v prejšnji številki, a sem raje malce počakal, saj smo Pingo 2.0 tokrat posneli na priloženi DVD. Marsikateri bralec, ki ga je ob branju te rubrike zamikalo preizkusiti Linux, pa doslej še ni zbral dovolj poguma, se bo zato laže odločil za prvi korak. Da bi vam ga še dodatno olajšali, si bomo v nadaljevanju ogledali, kako Pingo namestiti, nato pa spoznali še nekaj njegovih najpomembnejših prednosti.