Na konferenci LinuxWorld je Bruce Perens, eden od pomembnih posameznikov na področju Linuxa in odprte kode, najavil skorajšnji izid prve javne različice novega Linuxa, ki bo povsem brezplačen. Red Hat in SuSE namreč računata med 300 in 350 dolarjev na leto za podporo in nadgradnje za svoje izdelke, čeprav za razliko od Microsofta ne računata še dodatnih licenc za uporabnike.
Windows 95 je pred skoraj desetimi leti uvedel novost, ki ni bila nikoli toplo sprejeta. Vsaka mapa, ki smo jo odprli, se je pokazala v novem oknu in odščipnila dragocen kos prostora na zaslonu. Prepričani smo lahko, da si razvijalci podobnih spodrsljajev ne bodo več privoščili ...
Združenje Eclipse namerava v kratkem objaviti tretjo različico odprtokodnega razvojnega okolja, ki prinaša predvsem boljšo podporo izdelovanju grafično bogatih vmesnikov. Paket podpira dve metodi za izdelavo javanskih uporabniških vmesnikov, in sicer Swing ter SWT. Eclipse je sprva razvil IBM, a ga je na začetku leta predal odprtokodni skupnosti; v njej se zdaj razvija kot samostojni projekt. Poleg IBM je doslej le malo izdelovalcev omogočilo souporabo svojih izdelkov z razvojnim okoljem Eclipse, avtorji pa upajo, da se bo ob novi različici to izboljšalo.
Nekoč je veljalo, da Linux podpira premalo strojne in ponuja premalo programske opreme, da bi se uveljavil v namiznih računalnikih. Danes je Linux na teh dveh področjih vsaj po oceni nekaterih že dosegel Windows, po ekonomičnosti, stabilnosti ter zaščiti pred virusi in podobno nesnago pa je celo v ospredju. Zakaj se torej ne uveljavi vidneje na namizju?
Novell je objavil novo različice Suse Linuxa za osebno rabo. Prinaša številne novosti, zlati na področju podpore mobilnim računalnikom. SuSE Linux Professional 9.2 temelji na jedru 2.6, grafičnih vmesnikih KDE 3.3 in Gnome 2.6, ima boljšo podporo brezžičnim vmesnikom wi-fi in bluetooth. Uporabnike prenosnikov bo še posebej zanimala popolna podpora vmesniku ACPI, ki omogoča nadzor porabe energije, pa tudi take funkcije, kot je prehod v čakanje in hibernacija računalnika.
IBM želi spodbuditi razvoj računalniške sinteze govora. V ta namen del svojih izdelkov objavlja kot odprto kodo. Zdaj bo podjetje kodo celo podarilo, in to fundaciji Apache. Gre za vmesnik RDC (Reusable Dialog Components) za preprosto dodajanje izgovarjave pri interaktivnih programih in spletnih straneh, izveden kot strežniška koda JSP. IBM bo tudi v okviru odprtokodnega projekta Eclipse objavil nabor urejevalnikov in drugih orodij za enostavno rabo komponent RDC.
Ena od težavnih odločitev na poti do zadovoljnega uporabnika strežnika z Linuxom je izbor distribucije. Ker se med uporabniki različnih distribucij pogosto vnemajo vroči besedni spopadi o prednostih te in hibah one distribucije, se takim razpravam poskusite izogniti.
Organizacija Free Software Foundation pripravlja novo različico splošnih javnih licenc (Genral Public Licence ali GPL), kar je prva večja sprememba v skoraj 13 letih. Prvo definicijo licenčne politike, ki je danes eden od temeljev številnih odprtokodnih programov, je razvil ustanovitelj organizacije FSF in znani zagovornik odprte kode Richard Stallman, zadnja revizija pa je bila narejena leta 1991. Današnje stanje v računalniškimi industriji pa je precej drugačno kot tedaj, svobodo pri razvoju programskih rešitev pa omejujejo čedalje bolj pogosti poskusi po patentiranju posameznih algoritmov in programov, kot tudi drugi načini za zaščito intelektualne lastnine. GPL 3, ki bo v prvi javni delovni različici na voljo v letu 2005, naj bi odgovoril predvsem na izzive programskih patentov in z novimi mehanizmi za zaščito odprte kode. Avtorji razmišljajo o uporabi založniških in avtorskih pravic (copyright), da bi s tem preprečili divje lastninjenje in poskuse patentiranja posameznih delov kode. Eden izmed ciljev nove različice licenc GPL je tudi prilagoditev mednarodnim posebnostim, saj se avtorske pravice za razliko od GPL razlikujejo od države do države.
Vsak ponudnik vsebine ima svoje odjemalce in vsak odrasli ima pravico do vsebine, ki jo želi. Internet mora ostati svobodni medij. Mlajše uporabnike interneta pa je vendarle treba zaščititi pred agresivnimi ali spornimi vsebinami, tako doma kot v šoli. Morda kdo tako, sicer z drugimi motivi, razmišlja tudi za svoje zaposlene.
Ko uporabniki računalnika zaslišijo besede brezplačni operacijski sistemi, jih velika večina pomisli na Linux oziroma na katero od distribucij tega razvpitega operacijskega sistema (natančnejši bodo pripomnili, da Linux sploh ni operacijski sistem, temveč le njegovo jedro). Povprečnemu računalniškemu uporabniku pa je manj znano, da obstaja cela družina brezplačnih operacijskih sistemov, ki tako kot Linux izvirajo iz Unixa, očeta sodobnih operacijskih sistemov. To so operacijski sistemi iz družine BSD. Najbolj znani so FreeBSD, OpenBSD in NetBSD, nekoliko manj pa DragonFly BSD in Darwin. DragonFly se je pojavil lani, je izpeljanka iz FreeBSD in ga omenjamo samo mimogrede. Tudi Darwin izhaja iz FreeBSD in je osnova za Applov operacijski sistem MacOS X.
Ko enkrat postavimo majhen strežnik za domačo ali pisarniško rabo, se nam odpre cela vrsta možnosti, ki jih prej nismo imeli. Le pri redkih ponudnikih internetnih storitev si lahko po smiselni ceni omislimo nekatere storitve, ki jih danes ni le udobno uporabljati, temveč so nujne za normalno delovanje v informacijski družbi. Ena izmed teh storitev omrežja je seveda elektronska pošta, ki je tudi najbolj razširjena oblika osebnega komuniciranja v internetu.
Sodišče je v zadevi družbe SCO proti podjetju IBM slednjemu naložilo, da mora pokazati kodo operacijskega sistema Unix, ki naj bi domnevno kršila pravice tožitelja. IBM mora tako predati sporno kodo odvetnikom družbe SCO, ki jo bodo analizirali kot del priprave na začetek sojenja. SCO namreč trdi, da je IBM brez dovoljenja del kode, nad katero naj bi imel pravice SCO, predal v uporabo odprtokodni skupnosti in Linuxu. Zaradi tega zdaj zahtevajo licenčnino in povrnitev škode. Odločitev sodišča nekoliko preseneča, saj so mnogi pričakovali, da bo zavrnilo zahtevo zaradi upoštevanja drugih okoliščin, ki so kazale, da ni bilo kršitve. Analitiki pričakujejo, da se bo sodni proces začel jeseni.
Minilo je že leto dni, odkar je Novell kupil podjetji Ximian inc. in SuSE Linux AG, tako da je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo začel tržiti linuxovsko programsko opremo za namizne računalnike. Rezultat skupnega razvoja je Novell Linux Desktop 9 (NLD 9), ki je nadgradnja SuSE Linux Desktopa.
Arhiv
Po kategorijah
