Nekdaj so inženirji in arhitekti svoje projekte načrtovali na risalnih deskah, s svinčniki in tuši, dokler skupina navdušencev ni njihovega sveta postavila na glavo. Zasnovali so dostopno orodje, ki je digitalno risanje približalo vsem. Nastal je nepogrešljivi velikan sodobne arhitekture, strojništva, filmske industrije in umetne inteligence.
Nizozemsko podjetje TomTom, ki gradi na bogati tradiciji tamkajšnjih kartografskih mojstrov, se je iz skromne garažne zgodbe prelevilo v enega od težkokategornikov med svetovnimi neodvisnimi izdelovalci zemljevidov. V treh desetletjih prisotnosti na trgu so z inovacijami na področju osebne navigacije povsem spremenili način, kako se znajdemo na cestah, ter mimogrede ustvarili enega najhitreje prodajanih izdelkov široke potrošnje v zgodovini.
Današnja tehnologija bi bila precej drugačna, če ne bi bilo ameriške izobraževalne ustanove, ki slovi po vrhunskih akademskih programih, izjemnih raziskovalnih dosežkih in močni podjetniški kulturi, ki je pomagala oblikovati sodobni tehnološki svet. Univerza Stanford v osrčju kalifornijske Silicijeve doline spada med najprestižnejše in najvplivnejše visokošolske ustanove na svetu. S svojim prepoznavnim kampusom v španskem kolonialnem slogu, z vrhunskimi profesorji ter s študenti z vseh koncev sveta združuje akademsko odličnost z inovativnim duhom, ki spodbuja reševanje največjih globalnih izzivov.
Dostop do računalniških omrežij v ZDA in Evropi je bil dolgo skoraj izključno omejen na profesionalne uporabnike. S pojavom cenenih mikroračunalnikov in pametnih modemov so po zgledu prelomnih uporabniških omrežij začeli neodvisne rešitve razvijati tudi povsem običajni zasebni uporabniki. Jugoslovanski računalniški ljubitelji so prva amaterska omrežja oblikovali že konec 80. let.
Pogled v preteklost razkrije številne zgodbe o garažnih začetkih stvari in tehnologij, brez katerih si sveta ne moremo več predstavljati, a le redke so imele tako globok in trajen vpliv na vsakodnevno delovanje sodobne družbe kot zgodba podjetja Cisco Systems. Danes je svetovni splet samoumeven, vendar brez tehnoloških inovacij, ki so jih sredi 80. let razvili v Silicijevi dolini, morda sploh ne bi obstajal. Cisco ni le zgradil naprav, ki usmerjajo podatke med računalniki, temveč je dobesedno stkal digitalno hrbtenico sodobne civilizacije.
V ostrem, ledenem finskem vetru, s temperaturami krepko pod lediščem, ko nihče ne želi zapustiti topline svojega doma, kuhanje pa je zadnja stvar, ki bi se je lotil po napornem delovnem dnevu, se je rodila ideja, da bi lahko vsakdo z nekaj kliki naročil hrano iz svoje najljubše lokalne restavracije, ki prej nikoli ni ponujala dostave, in jo prejel pravočasno, vročo in z nasmehom. To je zgodba o podjetju Wolt.
Kljub precejšnjemu političnemu odporu in dovršeni zasnovi odprtega medmrežja, ki so ga sredi 80. let sprejele evropske države, je najširšo svetovno podporo postopno pridobil drugačen, ameriški model medmrežja Internet. V evropski medmrežni infrastrukturi se je po burnem obdobju merjenja in mešanja medmrežnih pristopov dokončno utrdil v prvi polovici 90. let.
Po uspešnem zagonu različnih paketnih računalniških omrežij v Evropi in ZDA so raziskovalci v drugi polovici 70. let vedno več pozornosti namenjali njihovi vsestranski medsebojni povezljivosti. Danes je najbolj znan in splošno razširjen ameriški medmrežni model, pred tem pa so pri nas veliko upali tudi na drugačen, odprti oziroma evropski medmrežni model.
Proxmox Virtual Environment (pogosto le Proxmox ali PVE) je trenutno ena najbolj priljubljenih odprtokodnih platform za virtualizacijo na svetu. Po Broadcomovem prevzemu VMwara in drastičnem dvigu cen so sistemski administratorji manjših podjetij začeli iskati nove rešitve. Najboljšo so našli v naši soseščini.
Pojav zmogljivejših znanstvenih in osebnih mikroračunalnikov je v 80. letih bistveno spremenil računalniško pokrajino. Prostor zanje so našli na skoraj vsakem delovnem mestu. V želji po tesnejši povezanosti velike množice teh naprav, učinkoviti izmenjavi podatkov med njimi ter skupni uporabi podatkovnih virov in zunanjih naprav so oblikovali novo vrsto hitrih krajevnih omrežij.
Zgodba podjetja iRobot ni le kronika robotskih sesalnikov na kolesih, je epska pripoved o viziji, ki je prehitela svoj čas, o bitki z globalno konkurenco in trenutku, ko so tržni regulatorji nevede zapečatili usodo ameriške ikone inovacij.
Omejen dostop do prvih raziskovalnih omrežij ter pomanjkljivosti lastniških, javnih in drugih dostopnih tehnologij so uporabnike spodbudili k razvoju lastnih rešitev z izrazitim poudarkom na različnih oblikah elektronskega sporazumevanja in sodelovanja. Uporabniška omrežja z bolj ali manj neodvisnimi vejami v Evropi, Kanadi in na Daljnem vzhodu so v 80. letih uživala velik ugled.
Vesolje Zvezdnih stez že skoraj 60 let ponuja ljubiteljem vizijo prihodnosti, ki temelji na globokem raziskovanju domišljije, iskanju novih civilizacij in pogumnem podajanju tja, kamor še ni stopila nobena človeška noga. Od prve epizode leta 1966 nas serija uči, da je vesolje polno tehnoloških čudes, ki niso le vizualni spektakel, temveč so morda celo neposredno vplivala na resnični znanstveni razvoj, odkritja in izume naše dobe.
Ko danes odpremo Gmail, se nam zdi skoraj samoumevno, da bomo v hipu našli sporočilo izpred let, da nam ne bo treba razmišljati o mapah, ker imamo oznake, in da bo poštni nabiralnik nekakšen živ organizem, ki se zna urediti sam. Na prelomu tisočletja pa so bili odjemalci elektronske pošte precej bolj podobni pretesni omari, v katero so ljudje tlačili vse, kar je prišlo skozi vrata, in upali, da se jim nikoli ne bo treba vrniti po tisti en, prav poseben kos. Nato se je elektronske korespondence lotil Google.
Izrazito povečanje računalniških komunikacij v 70. letih je narekovalo izgradnjo prvih splošno dostopnih omrežij, namenjenih izključno paketnemu prenosu digitalnih podatkov. Vanje so se lahko vključili predvsem uporabniki, kot so fakultete, inštituti, knjižnice, državni in občinski uradi, pošte, banke ter velika podjetja, zato jih imenujemo tudi javna podatkovna omrežja.
Računalniške komunikacije so vsaj dve desetletji obvladovala terminalska in lastniška omrežja, večinoma omejena na združljive naprave enega proizvajalca. V ozadju pa so postopoma nastajala drugačna, bolj neodvisna in raznovrstna omrežja. Sprva so bila omejena na raziskovalne enote nekaterih univerz v ZDA in Evropi, zato jih imenujemo tudi raziskovalna omrežja.
Ko danes kliknemo gumb za dodajanje izdelka v košarico, ko se zemljevid pod prstom mehko premakne in ko spletna stran skoraj neopazno preveri, ali je vpisan pravilen e-naslov, v ozadju običajno deluje JavaScript. Zdi se, kot da je bil tam od nekdaj – kot elektrika v zidu. A njegova zgodba se začne precej bolj človeško: v pisarni, kjer je dišalo po kavi ter so monitorji brneli in kjer je nekdo dobil nalogo, ki bi jo danes marsikje zavrnili kot nerealno.
Leta 2005 je imela Kitajska le dva proizvajalca baterij za električna vozila. Danes proizvede veliko večino litij-ionskih baterij na svetu. Da bi razumeli, kako je do tega preskoka prišlo, se moramo vrniti na začetek zgodbe. Zahvaljujoč sodelovanju treh znanstvenikov pred 50 leti, je nastala tehnologija, ki omogoča dolgoročno shranjevanje energije velike gostote v pametnih napravah, električnih vozilih in celo sončnih letalih. Litij-ionske baterije danes omogočajo tudi stabilizacijo energetskih omrežij, ki se zanašajo na nestabilne vire, kot sta veter in sonce.
Prve uporabne rešitve za povezovanje računalnikov sta ponudila najpomembnejša računalniška proizvajalca IBM in DEC. Omrežja so bila večinoma zasebna, zagotavljala pa so večji del vseh svetovnih omrežnih storitev do sredine 90. let. Skoraj izključno so bila omejena na naprave posameznega proizvajalca, zato jih imenujemo tudi lastniška omrežja.
Prva računalniška omrežja so imela zelo togo in osrediščeno ureditev z zvezdasto obliko. Brez prave konkurence so prevladovala v 60. in 70. letih, ponekod pa so se obdržala še precej dlje. Imenujemo jih terminalska omrežja, saj so bila sestavljena iz posameznih osrednjih računalnikov in z njimi povezanih združljivih terminalov.
Ameriški poslovnež Larry Ellison je soustanovitelj tehnološkega velikana Oracle Corporation. Podjetje je vodil kot glavni izvršni direktor od ustanovitve leta 1977 vse do 2014, danes pa opravlja funkciji predsednika upravnega odbora in glavnega tehnološkega direktorja. Ellison ima v lasti 41 odstotkov Oracla, njegovo premoženje pa je bilo septembra 2025 ocenjeno na več kot 369 milijard ameriških dolarjev, s čimer se uvršča med najbogatejše ljudi na svetu.
Microsoftova igralna konzola Xbox je dobro spremenila razmerja na igričarskem trgu. Danes je konzola, ki je v Sloveniji uradno še vedno ni, uspešna predvsem na rovaš najboljšega naročniškega servisa za igre, a bili so časi, ko je podjetje iz Redmonda želelo izdelati najboljšo strojno opremo za digitalno zabavo in prehiteti vse tekmece, ki so bili na sceni že dlje časa. Pot do Xboxa se je začela v času, ko je Microsoft iskal način, kako sploh vstopiti v svet zabave.
Računalniške komunikacije so bile sprva vezane na obstoječe telekomunikacijske tehnologije, hiter razvoj računalništva in vse večje potrebe po prenosu podatkov pa so narekovali oblikovanje sodobnejših digitalnih omrežij s hitrimi hrbtenicami ter postopno digitalizacijo starejših analognih omrežij in storitev.
Če bi se vrnili v pozna 80. leta in se sprehodili po hodnikih Fraunhoferjevega inštituta v malem nemškem mestu Erlangen, bi nas pričakali vonj po kavi, zvok udarcev na stare računalniške tipkovnice in komaj slišno brnenje laboratorijskih naprav. Tam je sedela skupina inženirjev in znanstvenikov, ki si verjetno niti v sanjah ni predstavljala, da bo s svojim delom spremenila način, kako človeštvo posluša glasbo.
Ob besedi »virus« večina najprej pomisli na telesno bolezen, toda že desetletja obstajajo digitalni virusi, ki so pogosto veliko bolj tihi, a včasih neprimerno bolj destruktivni. Medtem ko so zgodnji računalniški virusi delovali kot potegavščine ali eksperiment programerske spretnosti, se je z razmahom interneta vse spremenilo. Zlonamerna programska koda ni več le orodje za dokazovanje, temveč sredstvo za nadzor, sabotažo in množično finančno izsiljevanje. In v nekaterih primerih celo orožje držav.
Mikroračunalništvo je tesno povezano z razmahom avtomatizacije. Razvoj računalniško vodenih avtomatov in robotov je bil še posebej pomemben za dvig kakovosti, varnosti in ekonomičnosti v industrijski proizvodnji. Pri nas so razvoj in uporabo robotov konec 70-ih spodbudili strokovnjaki Instituta Jožef Stefan in obeh univerz.
Tehnološka zgodovina je polna zgodb o vzponih in padcih, a le redke so tako poučne, kot je ta podjetja Novell. To je zgodba o viziji, tehnološki dovršenosti, korporativnih napakah, trmastem vztrajanju pri zastarelih modelih in o zamujenih priložnostih v času, ko se je svet IT-industrije spreminjal hitreje kot kadarkoli prej.
Na področju grafike in oblikovanja je sistem Pantone nepogrešljivo orodje za profesionalce in ustvarjalce po vsem svetu. S svojo zgodovino, z zanesljivim delovanjem ter s široko uporabnostjo je postal globalni standard za komunikacijo in reprodukcijo barv.
V 80-ih letih so proizvajalci predstavili posebno vrsto osebnih mikroračunalnikov, ki so lahko poganjali revolucionarne nove grafične uporabniške vmesnike. Od dražjih znanstvenih naprav so se razlikovali po bolj uporabniško prijazni zasnovi in nižji ceni. Prve grafične mikroračunalnike so pri nas uvozili leta 1985, bolj množično uporabo pa so dosegli šele konec 80-ih.
Pred dobrima dvema desetletjema je Microsoft začel razvijati izdelek, ki je zaznamoval eno najpomembnejših in najbolj kontroverznih obdobij v zgodovini računalniške industrije – operacijski sistem Windows Longhorn, kasneje znan kot Windows Vista. Sprva je bil zamišljen kot manjša nadgradnja zelo priljubljenega sistema Windows XP, nato pa je Longhorn hitro prerasel v veliko bolj ambiciozen projekt.
Arhiv
Po kategorijah
