Družba Gateway je dokazala, da je mogoče računalnike uspešno izdelovati tudi na ameriških tleh. A preprosto kmečko logiko so po desetletju uspehov izpodrinili preveliki apetiti, pokopale pa slabe strateške odločitve.
Myspace je bilo prvo družabno omrežje z več kot 100 milijonov uporabnikov. A tudi to ni bilo dovolj, da bi se v prvinski obliki obdržalo med živimi, saj danes deluje kot spletno mesto z glasbenimi vsebinami.
Družba CompuServe je v ZDA zagnala prvo komercialno elektronsko storitev in je imela pomembno vlogo pri razvoju spletnih komunikacij. Igrala je tudi vidno vlogo pri distribuciji elektronskih časopisov, programske opreme, iger ter snovanju spletnih forumov in klepetalnic. CompuServe je dal svetu tudi zapis animirane rastrske grafike GIF.
Ustvarjalci prvoosebnih strelskih iger Wolfenstein 3D, Doom in Quake so po 18 letih dokončno unovčili nekdanjo slavo.
Družba Amdahl Corporation je še eden izmed nekdanjih velikanov s področja informatike. Starejši računalnikarji se spominjajo podjetja predvsem po velikih bitkah s konkurentom IBM na področju računalnikov mainframe in superračunalnikov.
Septembra je bil v Kölnu največji fotografski sejem na svetu – Photokina. Ob tej priložnosti smo se spomnili tudi nekaterih znamk in izdelovalcev iz sveta fotografije, ki jih ni več med nami. Eno takih imen je Yashica.
Kako so omrežja tipa vsak z vsakim popolnoma povozila klasičen model kupovanja raznoraznih plošč.
Ime North Star Computers je še eno s seznama tistih, ki so jih pokopale lastne inovacije. Pionirji s področja razširitvenih kartic za mikro računalnike in disketnikov so enostavno predolgo vztrajali na temeljih, na katerih so vzpostavili posel, ne meneč se za spremembe v industriji. Napaka.
Podjetje 3Com je bilo po svetu najbolj znano po izdelavi omrežnih rešitev. A le malokdo ve, da bi 3Com skoraj potonil, še preden je sploh napočil njegov čas.
Tokrat predstavljeno podjetje bomo v računalniško zgodovino uvrstili nekoliko drugače. Leta 1997 se je po 12-letni odsotnosti v družbo Apple vrnil Steve Jobs, saj je računalniški gigant kupil njegovo podjetje NeXt. A kaj kmalu bi se lahko zgodilo, da bi pri Applu pristalo podjetje Be Inc. in današnja podoba družbe z logotipom ugriznjenega jabolka bi bila videti povsem drugače.
V nekaj poprejšnjih prispevkih v tej rubriki smo pisali o mehanskih napravah in računalnikih, ki so ustvarjali računalniško zgodovino. Zato je primerno, da vzamemo pod lupo tudi takratne načine zapisa podatkov.
Podjetje Osborne Computer Corporation velja za pionirja izdelave prenosnih računalnikov. A njegov lastnik, Adam Osborne, bo v računalniško zgodovino zapisan tudi po svojih napakah, ki so inovativno podjetje veliko prehitro pokopale. Starejši računalnikarji poznajo tudi t. i. Osbornov učinek.
Charles Babbage je eden tistih znanstvenikov in izumiteljev, ob katerih navadni ljudje le ravnodušno ugotavljajo, da je ločnica med genijem in norcem zelo tanka. Njegove zamisli so bile tako napredne, da se še danes zdijo neverjetne. A ta neverjetnost je terjala davek – v tedanjem času so bile praktično neuresničljive.
Kratica RCA je onkraj velike luže ena najbolj znanih blagovnih znamk. Podjetje, ustanovljeno kot Radio Corporation of America, je bilo namreč več desetletij eno najbolj prepoznavnih v panogi potrošniške elektronike in celo računalništva. Področju predvajanja glasbe, radia in televizije je RCA Corporation vtisnila neizbrisen pečat.
Davno preden sta zavladali elektrika in elektronika, je bil svet odvisen od praviloma preprostih in okornih mehanskih naprav.
Do vzpona mobilnih telefonov in prenosnih računalnikov se inženirji niso pretirano ukvarjali z energijsko varčnostjo elektronskih in računalniških komponent. Sploh ne pri strežnikih.
V zadnjem delu triptiha o zgodovini telenaprav si bomo ogledali rojstvo in razvoj televizije, pri čemer je pomemben tudi prispevek Slovencev. Obenem se pregled sklada z nedavnim jubilejem – 90. obletnico prve demonstracije delujoče televizijske naprave.
Compaqove računalnike je pred desetletji spremljal ugled odlične kakovosti in inovativnega duha, nad njimi so se navduševali tako uporabniki kot trgovci. Pred dvajsetimi leti je bil Compaq celo največji izdelovalec računalnikov na svetu, ko ga je prevzela družba Hewlett-Packard, pa je počasi utonil v pozabo.
Izum električnega telegrafa je tlakoval pot bliskovitemu razvoju električnih telekomunikacijskih naprav v drugi polovici 19. stoletja. Tako je na napravah za električni prenos zvoka na daljavo delovalo celo morje bolj ali manj uspešnih izumiteljev in te naprave izboljševalo.
Slišalo se je predobro, da bi bilo res. Kampanja na spletni platformi za družbeno financiranje Kickstarter je iskala podpornike, ki bi obudili v življenje mikrokonzolo, temelječo na mobilni platformi. Ta naj bi, povezana s televizorjem ali računalniškim monitorjem, v lastniku takojci prebudila igričarsko slo. Ouya.
Današnje sodobne elektronske komunikacije so povečini novejšega datuma, še najstarejša – elektronska pošta in mobilni telefon – imata le dobrih štirideset let. A njuni predniki so precej starejši. Tokrat si bomo ogledali zgodovino nekaterih tehnologij, ki so nedolgo tega vladale svetu ali vsaj informacijskemu delu sveta.
Hiter vzpon in grob padec podjetja 3dfx spominja na sodobno grško tragedijo. Večini uporabnikov, ki so prisegali na 3dfxove izdelke, in celo nekaterim zaposlenim se je vse skupaj zdelo kot nora vožnja po toboganu, za katero bi si vsi želeli, da se ne bi nikoli končala. Pa se je. Oziroma ni. Podjetje 3dfx je praktično ustvarilo trg 3D grafičnih kartic in ima izredne zasluge za to, da igričarji danes uživamo v kar se da realistični grafiki v igrah.
V preteklem stoletju je televizija, tako kot desetletja prej radio, v naša domača življenja vnesla precej sprememb. A če smo si želeli ogledati atraktivne vsebine, smo morali program spremljati v živo. Ob predvajanju bolj priljubljenih oddaj, kot je bila v šestdesetih nadaljevanka Mestece Peyton, so mestne ulice kar opustele.
Podjetje Transmeta je večini računalniško obarvane javnosti znano predvsem kot ponudnik ultra varčnega, a nikoli prav zelo tržno uspešnega x86 procesorja Crusoe. V tej veliki tovarni inovacij in laboratoriju programske opreme, ki je, ironično, stavil na služenje denarja s prodajo strojne opreme, so se rojevali številni zanimivi projekti. Z nekaj več sreče in podjetniške spretnosti bi Transmeta lahko obvladala področje virtualizacije, kot ga danes obvladuje VMware, ali pa predstavila sistem, soroden okolju Android. Ni se izšlo.
V petdesetih in šestdesetih letih, ko so raziskovalne inštitute polnili vedno hitrejši računalniki, so se hitro kopičile količine ustvarjenih podatkov. Izdelovalci računalnikov so zato povečevali zmogljivosti za shranjevanje podatkov, toda načini, ki so bili v rabi prej, so bili bodisi dragi in okorni, kot na primer trdi diski, ali zastareli, kot luknjane kartice in trakovi.
Starejši računalnikarji se vsekakor spomnimo podjetja Jerovšek Computers, ki je vrsto let veljalo za pravcatega velikana na domačem trgu. A kratkemu času na slovenskem računalniškem prestolu je sledil propad podjetja. Slabe finančne in druge poslovne odločitve ter katastrofalen nadzor nad stroški so Jerovšek Computers v vsega nekaj letih dobesedno potopili.
Žepna računala so nedvomno najboljši prijatelji inženirjev. Vsaj bili so. Te čudežne škatlice so pred desetletji omogočile izjemen preskok, z njimi so številni inženirji začeli premetavanje številk izrabljati v svojo korist. A dandanes je blišča kalkulatorjev ostalo bore malo, saj lahko tudi nekoliko boljše kupite v lokalni špeceriji za ceno kavice ali dveh.
Kompaktni diski (CDji ali, tudi, zgoščenke), zadnji mehanski nosilci zvoka, počasi tonejo v zgodovino. Večina glasbe se danes pokupi v elektronski obliki, shranjene nekje v oblaku, predvajalniki CDjev pa so že dolgo tega izgubili svojo tehniško napredno draž in večina najnovejših računalnikov sploh nima več reže za CDje in njihove računalniške sorodnike.
Pred šestnajstimi leti je ugledal luč sveta program Napster, s katerim sta dva najstnika v vsega nekaj mesecih svet naučila, da je treba vsebine deliti. Njuni starosti primerno je prednost dobila glasba, po Napsterjevi zaslugi pa številni glasbo še danes »gledajo« z bistveno svobodnejšimi očmi kot v času, ko smo jo poslušali le na različnih magnetnih in/ali optičnih nosilcih.
Basic je programski jezik, ki je v sedem- in osemdesetih osvojil svet ter marsikateremu takratnemu mladeniču omogočil hiter skok v svet računalništva. Takratna kombinacija programske in strojne opreme prvih domačih/osebnih računalnikov je ponujala izjemne možnosti razvoja idej, ki je računalništvo izstrelilo v povsem nove orbite, pri čemer je Basic igral pomembno vlogo.
Arhiv
Po kategorijah
