Če bi se vrnili v pozna 80. leta in se sprehodili po hodnikih Fraunhoferjevega inštituta v malem nemškem mestu Erlangen, bi nas pričakali vonj po kavi, zvok udarcev na stare računalniške tipkovnice in komaj slišno brnenje laboratorijskih naprav. Tam je sedela skupina inženirjev in znanstvenikov, ki si verjetno niti v sanjah ni predstavljala, da bo s svojim delom spremenila način, kako človeštvo posluša glasbo.
Ob besedi »virus« večina najprej pomisli na telesno bolezen, toda že desetletja obstajajo digitalni virusi, ki so pogosto veliko bolj tihi, a včasih neprimerno bolj destruktivni. Medtem ko so zgodnji računalniški virusi delovali kot potegavščine ali eksperiment programerske spretnosti, se je z razmahom interneta vse spremenilo. Zlonamerna programska koda ni več le orodje za dokazovanje, temveč sredstvo za nadzor, sabotažo in množično finančno izsiljevanje. In v nekaterih primerih celo orožje držav.
Mikroračunalništvo je tesno povezano z razmahom avtomatizacije. Razvoj računalniško vodenih avtomatov in robotov je bil še posebej pomemben za dvig kakovosti, varnosti in ekonomičnosti v industrijski proizvodnji. Pri nas so razvoj in uporabo robotov konec 70-ih spodbudili strokovnjaki Instituta Jožef Stefan in obeh univerz.
Tehnološka zgodovina je polna zgodb o vzponih in padcih, a le redke so tako poučne, kot je ta podjetja Novell. To je zgodba o viziji, tehnološki dovršenosti, korporativnih napakah, trmastem vztrajanju pri zastarelih modelih in o zamujenih priložnostih v času, ko se je svet IT-industrije spreminjal hitreje kot kadarkoli prej.
Na področju grafike in oblikovanja je sistem Pantone nepogrešljivo orodje za profesionalce in ustvarjalce po vsem svetu. S svojo zgodovino, z zanesljivim delovanjem ter s široko uporabnostjo je postal globalni standard za komunikacijo in reprodukcijo barv.
V 80-ih letih so proizvajalci predstavili posebno vrsto osebnih mikroračunalnikov, ki so lahko poganjali revolucionarne nove grafične uporabniške vmesnike. Od dražjih znanstvenih naprav so se razlikovali po bolj uporabniško prijazni zasnovi in nižji ceni. Prve grafične mikroračunalnike so pri nas uvozili leta 1985, bolj množično uporabo pa so dosegli šele konec 80-ih.
Pred dobrima dvema desetletjema je Microsoft začel razvijati izdelek, ki je zaznamoval eno najpomembnejših in najbolj kontroverznih obdobij v zgodovini računalniške industrije – operacijski sistem Windows Longhorn, kasneje znan kot Windows Vista. Sprva je bil zamišljen kot manjša nadgradnja zelo priljubljenega sistema Windows XP, nato pa je Longhorn hitro prerasel v veliko bolj ambiciozen projekt.
Mikroračunalniki IBM PC so stanje prevetrili še bolj temeljito kot hišni mikroračunalniki pred njimi. Njihove zmogljivosti so lahko zadovoljile precej širši krog poslovnih, zasebnih in celo zahtevnejših profesionalnih uporabnikov. Prve naprave te vrste so k nam uvozili leta 1985, kmalu za tem pa so naprave združljive s peceji ponudili tudi domači proizvajalci.
Najnaprednejši znanstveni mikroračunalnik, sad domačega razvoja, praznuje častitljiv jubilej – Triglav Iskre Delte je star 40 let!
Mikroračunalništvo je med ljudmi sprostilo izredno moč. Računalnik, ki je pred tem iz laboratorijev prežal nanje kot nerazumljiva grožnja, je postal vsakdanje, vsestransko orodje. Tudi stroka se je hitro zavedela pomena nove tehnologije za širšo družbo in nastale so pobude za razvoj nekakšnih ljudskih mikroračunalnikov, še posebej takšnih, ki bi bili primerni za množično uporabo v šolah.
Programski jezik COBOL še danes poganja aplikacije v številnih podjetjih sveta. Gre za zanesljive programske izdelke, ki jih odgovorni ne želijo menjati, zato njihovo število ostaja isto. Povsem drugače je na strani razvijalcev, ki jih je iz leta v leto manj. Ker vsi ti številni programi potrebujejo vzdrževalce, se ne čudimo oglasom, ki Cobol programerjem v Nemčiji obljubljajo 150.000 evrov letne plače in več. Neuničljiv programski jezik je namreč zelo star, zato zgodbo o njegovem nastanku začenjamo daleč v preteklosti.
Na domače razvijalce mikroračunalnikov so vplivale tudi rešitve podjetja DEC. Po uspešnem zagonu terminalske proizvodnje so na začetku 80-ih let izvedbe mikroprocesorskih miniračunalnikov DEC MicroPDP-11 izdelovali v podjetju Kopa. Pomagali so jim sodelavci Instituta Jožef Stefan, ki so s 16-bitnim mikroprocesorjem DEC T-11 izdelali tudi svoj mikroračunalnik PMP-11.
Microsoft Office je od svojega nastanka v poznih 80-ih letih prejšnjega stoletja popolnoma spremenil način dela, sodelovanja in komunikacije. Skozi desetletja se je razvijal iz osnovnega programskega paketa v zmogljivo oblačno platformo, ki danes vključuje umetno inteligenco pod skupno blagovno znamko Microsoft Copilot. Razvoj zbirke pisarniških programov ponazarja tehnološke inovacije, strateške poteze in Microsoftovo neomajno predanost izboljševanju produktivnosti.
Po uspehu prvih bolj dostopnih in potrošniško usmerjenih mikroračunalnikov so ob prehodu v 80. nastali novi ceneni hišni mikroračunalniki. Proizvajalci so po zgledu igralnih konzol tu prvič več poudarka namenili grafiki, zvoku in zabavni programski opremi. Takšni hišni računalniki, primerni za zasebno uporabo, so se pri nas v večjem številu pojavili šele leta 1984.
Predstavljajte si, da imate v rokah star album s fotografijami. Listate po straneh, se smehljate ob obujanju spominov, a nato vas zmoti nekaj neljubega – manjkajoče fotografije, zbledele barve ali celo izgubljeni spomini zaradi uničenja albuma. Ravno ta frustracija je bila izhodišče za ekipo pri Googlu, ko so leta 2015 predstavili storitev Google Photos, platformo, ki je obljubljala, da bo shranila vse naše fotografije in videoposnetke varno, organizirano in dostopno od koderkoli.
Koncept samogradnje je v mikroračunalništvu prisoten od samega začetka. S težnjo k ceneni izdelavi in zasebni uporabi je močno vplival na nastanek klasičnih hišnih računalnikov in oblikovanje značilne mikroračunalniške subkulture. S samogradnjo in z ljubiteljskim mikroračunalništvom so se pri nas resno začeli ukvarjati na začetku 80. let.
Osemdeseta so bila precej razgibana dekada. Računalniki so postajali vse bolj dostopni in osembitni mlinčki so počasi prodirali v naše domove. To pa seveda lokalne politike ni pustilo hladne, in je urno zajezila pritok tehnologije. A če mislite, da so »industrijo« hišnih mlinčkov v osemdesetih ščitili le pri nas se pošteno motite.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
