Nekdaj so inženirji in arhitekti svoje projekte načrtovali na risalnih deskah, s svinčniki in tuši, dokler skupina navdušencev ni njihovega sveta postavila na glavo. Zasnovali so dostopno orodje, ki je digitalno risanje približalo vsem. Nastal je nepogrešljivi velikan sodobne arhitekture, strojništva, filmske industrije in umetne inteligence.
Nizozemsko podjetje TomTom, ki gradi na bogati tradiciji tamkajšnjih kartografskih mojstrov, se je iz skromne garažne zgodbe prelevilo v enega od težkokategornikov med svetovnimi neodvisnimi izdelovalci zemljevidov. V treh desetletjih prisotnosti na trgu so z inovacijami na področju osebne navigacije povsem spremenili način, kako se znajdemo na cestah, ter mimogrede ustvarili enega najhitreje prodajanih izdelkov široke potrošnje v zgodovini.
Današnja tehnologija bi bila precej drugačna, če ne bi bilo ameriške izobraževalne ustanove, ki slovi po vrhunskih akademskih programih, izjemnih raziskovalnih dosežkih in močni podjetniški kulturi, ki je pomagala oblikovati sodobni tehnološki svet. Univerza Stanford v osrčju kalifornijske Silicijeve doline spada med najprestižnejše in najvplivnejše visokošolske ustanove na svetu. S svojim prepoznavnim kampusom v španskem kolonialnem slogu, z vrhunskimi profesorji ter s študenti z vseh koncev sveta združuje akademsko odličnost z inovativnim duhom, ki spodbuja reševanje največjih globalnih izzivov.
Pogled v preteklost razkrije številne zgodbe o garažnih začetkih stvari in tehnologij, brez katerih si sveta ne moremo več predstavljati, a le redke so imele tako globok in trajen vpliv na vsakodnevno delovanje sodobne družbe kot zgodba podjetja Cisco Systems. Danes je svetovni splet samoumeven, vendar brez tehnoloških inovacij, ki so jih sredi 80. let razvili v Silicijevi dolini, morda sploh ne bi obstajal. Cisco ni le zgradil naprav, ki usmerjajo podatke med računalniki, temveč je dobesedno stkal digitalno hrbtenico sodobne civilizacije.
V ostrem, ledenem finskem vetru, s temperaturami krepko pod lediščem, ko nihče ne želi zapustiti topline svojega doma, kuhanje pa je zadnja stvar, ki bi se je lotil po napornem delovnem dnevu, se je rodila ideja, da bi lahko vsakdo z nekaj kliki naročil hrano iz svoje najljubše lokalne restavracije, ki prej nikoli ni ponujala dostave, in jo prejel pravočasno, vročo in z nasmehom. To je zgodba o podjetju Wolt.
Proxmox Virtual Environment (pogosto le Proxmox ali PVE) je trenutno ena najbolj priljubljenih odprtokodnih platform za virtualizacijo na svetu. Po Broadcomovem prevzemu VMwara in drastičnem dvigu cen so sistemski administratorji manjših podjetij začeli iskati nove rešitve. Najboljšo so našli v naši soseščini.
Zgodba podjetja iRobot ni le kronika robotskih sesalnikov na kolesih, je epska pripoved o viziji, ki je prehitela svoj čas, o bitki z globalno konkurenco in trenutku, ko so tržni regulatorji nevede zapečatili usodo ameriške ikone inovacij.
Vesolje Zvezdnih stez že skoraj 60 let ponuja ljubiteljem vizijo prihodnosti, ki temelji na globokem raziskovanju domišljije, iskanju novih civilizacij in pogumnem podajanju tja, kamor še ni stopila nobena človeška noga. Od prve epizode leta 1966 nas serija uči, da je vesolje polno tehnoloških čudes, ki niso le vizualni spektakel, temveč so morda celo neposredno vplivala na resnični znanstveni razvoj, odkritja in izume naše dobe.
Ko danes odpremo Gmail, se nam zdi skoraj samoumevno, da bomo v hipu našli sporočilo izpred let, da nam ne bo treba razmišljati o mapah, ker imamo oznake, in da bo poštni nabiralnik nekakšen živ organizem, ki se zna urediti sam. Na prelomu tisočletja pa so bili odjemalci elektronske pošte precej bolj podobni pretesni omari, v katero so ljudje tlačili vse, kar je prišlo skozi vrata, in upali, da se jim nikoli ne bo treba vrniti po tisti en, prav poseben kos. Nato se je elektronske korespondence lotil Google.
Ko danes kliknemo gumb za dodajanje izdelka v košarico, ko se zemljevid pod prstom mehko premakne in ko spletna stran skoraj neopazno preveri, ali je vpisan pravilen e-naslov, v ozadju običajno deluje JavaScript. Zdi se, kot da je bil tam od nekdaj – kot elektrika v zidu. A njegova zgodba se začne precej bolj človeško: v pisarni, kjer je dišalo po kavi ter so monitorji brneli in kjer je nekdo dobil nalogo, ki bi jo danes marsikje zavrnili kot nerealno.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
