Svetovni imperij modrih dostavljavcev

V ostrem, ledenem finskem vetru, s temperaturami krepko pod lediščem, ko nihče ne želi zapustiti topline svojega doma, kuhanje pa je zadnja stvar, ki bi se je lotil po napornem delovnem dnevu, se je rodila ideja, da bi lahko vsakdo z nekaj kliki naročil hrano iz svoje najljubše lokalne restavracije, ki prej nikoli ni ponujala dostave, in jo prejel pravočasno, vročo in z nasmehom. To je zgodba o podjetju Wolt.

Leta 2014 je skupina šestih mladih, ambicioznih tehnoloških navdušencev in podjetnikov sedla za mizo z vizijo, da spremenijo način, kako ljudje odkrivajo in kupujejo hrano. Ustanovitelji so bili karizmatični vodja, ki je pred tem soustvaril svetovno znani tehnološki dogodek Slush, Miki Kuusi, ter Elias Aalto, Mika Matikainen, Oskari Petas, Lauri Andler in Juhani Mykkänen. Finska je bila takrat tehnološko zelo plodna dežela, še vedno prežeta z dediščino nekdanje slave Nokie, hkrati pa osredotočena na razvoj programske opreme in mobilnih aplikacij. Trg dostave hrane pa je imel ogromno vrzel. Obstoječe platforme v Evropi so delovale predvsem kot posredniki oglasov – restavracijam so ponujale prostor na spletu, te pa so morale same poskrbeti za dostavljavce. V praksi je to pomenilo, da so dostavo ponujale le picerije in kitajske restavracije s hitro prehrano. Klasične, kakovostne lokalne restavracije si lastne logistike preprosto niso mogle privoščiti.

Začetek novoustanovljenega podjetja ni bil lahek. Zaradi pomanjkanja dostavljavcev je hrano dostavljal tudi direktor Miki Kuusi.

Prijatelji so želeli ustvariti nekaj, kar bo delovalo brezhibno. Nekaj, kar bo hkrati rešilo izziv treh strani: lačnega uporabnika, ki želi dobro hrano, restavracije, ki želi več prometa, in dostavljavca, ki išče fleksibilen zaslužek. Zavedali so se, da morajo prevzeti celotno verigo: od aplikacije do dejanskega prevzema in dostave hrane pred vrata naročnika. Začeli so iz nič. Prve vrstice kode so nastajale v majhni pisarni, obdani s skodelicami kave in picami, medtem ko je zunaj divjala finska zima. Ključni poudarek že od začetka ni bil le marketing, temveč učinkovitost algoritma. Zaradi visokih stroškov dela na Finskem je moral sistem delovati izjemno natančno; vsaka sekunda in vsak meter poti dostavljavca sta štela. Ko je Wolt poleti 2015 uradno lansiral svojo aplikacijo v Helsinkih, ekipa ni naletela na takojšnje splošno navdušenje. Restavracije so bile skeptične. Zakaj bi zaupale zunanjemu podjetju z modrimi nahrbtniki, da bo njihovo skrbno pripravljeno hrano dostavilo pravočasno in estetsko neoporečno? Začetni vložek poltretjega milijona evrov je hitro kopnel, zato se je ekipa sama odpravila na teren. Ustanovitelji so sami hodili od vrat do vrat, prepričevali lastnike restavracij in jim kazali prototipe aplikacije. Da bi dokazali delovanje sistema, so sedli na kolesa in v avtomobile ter razvažali hrano. Če je sistem odpovedal ali je primanjkovalo dostavljavcev, je Miki Kuusi osebno prevzel nahrbtnik in se odpravil na pot.

V sodelovanju s Starship Technologies je Wolt preizkušal dostavo z roboti.

Trdo delo se je počasi začelo obrestovati. Uporabniki so opazili nekaj drugačnega. Woltova aplikacija ni bila le funkcionalna, temveč tudi čudovito oblikovana, intuitivna in skoraj zasvajajoča. Premikanje modre ikone na zemljevidu, ki je v realnem času prikazovala, kje se nahaja dostavljavec, jim je nudilo občutek nadzora in zabave. Kmalu se je pokazala še ena Woltova strateška prednost – izjemna podpora. Namesto avtomatiziranih botov in suhoparnih odgovorov je Wolt zgradil ekipo lokalnih agentov za podporo, ki so na sporočila odgovarjali v manj kot minuti, težave pa reševali z empatijo in s humorjem. Če je restavracija pozabila naročilu dodati krompirček, je Wolt težavo rešil takoj. Uporabniki so jih nagradili s skoraj fanatično zvestobo. Nato je prišel prelomen trenutek.

Ko zagonskemu podjetju uspe v domačem mestu, je naslednji logični korak običajno selitev v največje svetovne prestolnice, kot je London ali Pariz, vendar je Wolt ubral povsem drugačno, tvegano, a genialno strategijo. Vedeli so, da bi se na megalomanskih trgih zadušili v boju z velikani, kot sta Uber Eats in Deliveroo, ki sta imela na voljo stokrat večja proračuna. Wolt se je namesto tega odločil za širitev v manjša in srednje velika mesta ter države s specifičnimi geografskimi in podnebnimi razmerami. Če lahko algoritem optimizira dostavo ob snežnih nevihtah v Helsinkih, jo lahko kjerkoli. Tako se je začel zmagoviti pohod. Po širitvi v druga finska mesta so že naslednje leto osvajali Švedsko in Estonijo. V tem obdobju je Wolt v Talinu v sodelovanju s podjetjem Starship Technologies preizkušal celo samovozeče robote za dostavo. Postopek je bil preprost: robot je po naročilu prek telefona varno zaklenjeno hrano odpeljal do stranke, ta pa je zaboj odprla s klikom na povezavo v aplikaciji. Čeprav so morali uporabniki po prevzem na ulico, je bil glavni namen projekta raziskati okoljsko bolj trajnostne načine logistike z bistveno manj izpusti ogljikovega dioksida v primerjavi z avtomobili ali s skuterji.

Do leta 2017 se je podjetje razširilo na Dansko, v Latvijo in Litvo ter zunanje tehnološke rešitve nadomestilo z lastnimi aplikacijami za kurirje in lastnim logističnim sistemom, kar je omogočilo večjo neodvisnost in učinkovitost. Naslednje leto je prineslo nov finančni zalet v višini 27 milijonov evrov in obdobje strme rasti, ko se je število zaposlenih potrojilo. Širitev se je nadaljevala v Vzhodno Evropo, Wolt pa je začel sodelovati z organizacijo South Pole, da bi uravnotežil ogljični odtis vseh svojih dostav, vključno s tistimi iz preteklosti. Woltova strategija je temeljila na lokalizaciji. V vsaki državi so zaposlili lokalno ekipo, ki je poznala utrip mesta, najbolj priljubljene restavracije in kulturne posebnosti prebivalcev. Modri nahrbtniki so postali stalnica na ulicah Prage, Budimpešte in Zagreba. Septembra 2019 je prišel čas, da Wolt preizkusi svoje moči na slovenskem trgu. Ekipa je tiho, a odločno začela pripravljati teren v Ljubljani.

Leta 2019 se je Wolt lotil tudi specifičnega trga v Sloveniji.

Slovenski trg je bil specifičen. Študenti so imeli sistem subvencionirane študentske prehrane (študentske bone), ljudje pa so bili navajeni naročati hrano neposredno pri tistih nekaj restavracijah, ki so imele lastne voznike. Wolt je moral spremeniti miselnost. Ko so se na ljubljanskih ulicah pojavili prvi kolesarji z velikimi modrimi kockastimi nahrbtniki, so jih ljudje sprva opazovali z radovednostjo. A preprostost uporabe je hitro naredila svoje. Nenadoma so lahko Ljubljančani naročali hrano iz restavracij, kot sta Hood Burger in Pop's Place, ali iz vrhunskih azijskih restavracij, ki prej sploh niso ponujale dostave. Wolt se ni ustavil le v prestolnici. Uspeh v Ljubljani je spodbudil hitro širitev v druga slovenska mesta, kot so Maribor, Kranj, Celje, Koper, Novo mesto, kasneje pa tudi v manjša središča. Modri dostavljavci so postali nepogrešljiv del slovenske urbane krajine, blagovna znamka pa sinonim za zanesljivost.

Med pandemijo so razširili ponudbo na osnovna živila iz trgovin, zdravila iz lekarn, cvetje in kozmetiko.

Potem je prišlo leto, ko se je svet ustavil. Izbruh pandemije covida-19 in z njim povezano zaprtje javnega življenja sta čez noč ohromila gospodarstvo. Restavracije so morale zapreti vrata za goste in so se soočale z grožnjo propada. V tem kritičnem trenutku se je Wolt iz priročne tehnološke storitve preobrazil v ključno infrastrukturo za preživetje. Postal je rešilna bilka za tisoče gostincev, ki so lahko le ob pomoči dostave ohranili poslovanje in obdržali zaposlene. Povpraševanje po dostavi je čez noč eksplodiralo. Wolt se je moral soočiti z izjemnimi operativnimi izzivi. V nekaj dneh so razvili funkcijo, ki je omogočala, da je dostavljavec hrano pustil pred vrati, s čimer so preprečili širjenje virusa, razdelili so tisoče mask, razkužil in rokavic svojim dostavljavcem, medtem pa je sistem moral prenesti nepredstavljivo povečanje števila naročil ob konicah. Med pandemijo pa se je zgodil še en ključni strateški premik. Wolt je ugotovil, da ljudje ne potrebujejo le hrane iz restavracij, ampak tudi osnovna živila, zdravila iz lekarn, cvetje in kozmetiko.

Novembra 2021 so napovedali enega največjih prevzemov v zgodovini evropske tehnološke industrije.

Do leta 2021 je Wolt postal eden največjih evropskih tehnoloških uspehov. Podjetje je delovalo v 23 državah in več kot 200 mestih, imelo več kot 45.000 partnerskih trgovcev in restavracij ter več kot 150.000 dostavljavcev. Investitorji so v podjetje vložili stotine milijonov evrov kapitala. Novembra 2021 pa je v finančnem in tehnološkem svetu odjeknila novica, ki je potrdila epski status finskega startupa. Ameriški velikan na področju dostave hrane, podjetje DoorDash, je objavil, da kupuje Wolt v poslu, vrednem neverjetnih sedem milijard evrov v delnicah. To je bil eden največjih prevzemov v zgodovini evropske tehnološke industrije. DoorDash, ki je dominiral na ameriškem trgu, je v Woltu videl popolno vstopno točko za Evropo in druge mednarodne trge, kot je Japonska, kjer je Wolt prav tako uspešno posloval. DoorDash je obdržal blagovno znamko Wolt v večini držav, kjer je bila že močno uveljavljena, vključno s Slovenijo, Miki Kuusi pa je prevzel vodenje celotnega mednarodnega poslovanja združenega podjetja zunaj ZDA.

Noben uspeh pa ni brez sence in Wolt se je med svojo rastjo soočal (in se še vedno) s številnimi kritikami in izzivi, ki jih prinaša ekonomija priložnostnih del. Eno glavnih vprašanj, ki se nenehno pojavlja v javnosti, je status dostavljavcev. Ker jih večina deluje kot neodvisni pogodbeni partnerji (samostojni podjetniki ali prek študentskega dela), nimajo enakih pravic kot redno zaposleni (plačan dopust, bolniška odsotnost ipd.). To je sprožilo številne razprave in zakonodajne pobude na ravni Evropske unije. Wolt se je na te izzive odzval z uvedbo različnih programov ugodnosti, dodatnih zavarovanj za primere nesreč na poti in z nenehnim prilagajanjem plačilnih modelov, s čimer poskuša ohraniti ravnovesje med želeno fleksibilnostjo dostavljavcev in njihovo socialno varnostjo.

Poleg tega se podjetje sooča z okoljskimi izzivi. Na tisoče dostav vsak dan pomeni ogljični odtis. Wolt zato aktivno spodbuja dostavo s kolesi v mestnih središčih, vlaga v trajnostno embalažo in izvaja programe kot nadomestilo za izpuste CO₂, s čimer poskuša zmanjšati svoj vpliv na planet.

Wolt je spremenil način, kako delujejo mesta. Restavracijam je odprl nova vrata do zaslužka, tisočim ljudem ponudil možnost prilagodljivega dela, uporabnikom pa podaril tisto najdragocenejše, kar v sodobnem svetu vsi krvavo potrebujemo: čas. Naslednjič, ko bomo na ulici videli kolesarja z modrim nahrbtnikom, ki se prebija skozi dež ali mestno gnečo, se spomnimo, da ta nahrbtnik ne nosi le našega kosila. Nosi delček kompleksnega, globalnega tehnološkega sistema, ki se je začel pred dobrim desetletjem v hladni helsinški noči in za vselej spremenil svet sodobne logistike.