Evropska komisija je predstavila obsežen akcijski načrt, s katerim želi nasloviti tveganja in hkrati izkoristiti priložnosti, ki jih prinaša napredna umetna inteligenca na področju kibernetske varnosti. Ker postajajo digitalne grožnje vse bolj kompleksne, se evropski odločevalci zavedajo, da nova tehnologija prinaša izjemne prednosti za obrambo, v napačnih rokah pa predstavlja resno nevarnost.
Evropska unija se sooča z resnim izzivom, saj hiter razcvet podatkovnih centrov, ki ga poganjajo vse večje zahteve po umetni inteligenci in oblačnih storitvah, ogroža omejene vire električne energije in vode. Nedavno poročilo opozarja, da bo prihodnji digitalni napredek stare celine bistveno bolj odvisen od energetske in vodne učinkovitosti kot od dostopa do najnovejše strojne opreme. Trenutna obremenitev strežniških farm v EU znaša okoli deset gigavatov, napovedi pa kažejo na dramatičen porast na 35 gigavatov do leta 2030. S tem se bo delež električne energije, ki jo porabijo ti centri, z dosedanjih treh odstotkov povzpel na sedem do devet odstotkov celotne porabe.
Predstavljajte si državno upravo, ki ni ujetnik peščice globalnih tehnoloških velikanov. Kjer državljani, podjetja in vladne agencije komunicirajo varno, zanesljivo in predvsem brez tisočerih nezdružljivih programov ali zaprtih ekosistemov. To ni le utopična vizija iz kakšnega futurističnega romana, temveč jasen tehnični načrt, ki ga Nemčija trenutno uresničuje s projektom Deutschland-Stack.
Evropska komisija je predstavila obsežen sveženj ukrepov za tehnološko suverenost, ki je usmerjen v doseganje strateške samostojnosti na področju umetne inteligence, oblačnih storitev in polprevodnikov. Medtem ko je politična volja za zmanjšanje odvisnosti od Združenih držav Amerike in azijskih trgov močna, predstavniki digitalne industrije in gospodarstva opozarjajo, da zgolj regulacija in poudarek na domači ponudbi ne bosta zadostovala, temveč bo ključen predvsem nov zagon prepotrebnih naložb ter ustvarjanje močnega in združenega povpraševanja na enotnem evropskem trgu.
V zadnjih letih so podatkovni centri postali hrbtenica sodobne digitalne družbe, vendar njihovo delovanje v ozadju ostaja zavito v tančico skrivnosti. Evropska unija je z novo direktivo o energetski učinkovitosti poskušala to spremeniti in od operaterjev zahtevala natančno poročanje o porabi energije, vode ter drugih ključnih okoljskih kazalnikih. Prvi rezultati tega ambicioznega načrta pa so razkrili skrb vzbujajočo realnost: večina evropskih podatkovnih centrov ni sposobna ali pripravljena posredovati podatkov, ki bi omogočili realno oceno njihovega vpliva na okolje.
Evropska komisija je naredila odločen korak k zagotavljanju digitalne suverenosti Evropske unije z objavo obsežnega razpisa za storitve računalništva v oblaku. Gre za strateško naložbo v vrednosti 180 milijonov evrov, ki bo v naslednjih šestih letih evropskim institucijam, organom in agencijam Unije omogočila dostop do varnih in neodvisnih oblačnih rešitev. Bruselj želi s tem zmanjšati preveliko odvisnost od tujih tehnoloških velikanov ter okrepiti nadzor nad ključno digitalno infrastrukturo in podatki.
Nemčija je s sprejetjem nove strategije digitalne suverenosti, imenovane Deutschland-Stack, postavila nov mejnik na področju odprtokodne programske opreme. Zvezna vlada je namreč format odprtih dokumentov (ODF) razglasila za obvezen standard v celotni javni upravi. Ta odločitev ne pomeni le tehnične spremembe, temveč predstavlja ključni korak k zmanjšanju odvisnosti od zaprtih lastniških rešitev, kot je Microsoftov OOXML.
V središču evropskih razprav o regulaciji umetne inteligence se je pojavil nov, drastičen predlog, ki bi lahko temeljito spremenil način delovanja globalnih tehnoloških podjetij na kontinentu. Gre za idejo uvedbe finančne pristojbine (davka) za ponudnike največjih modelov umetne inteligence, ki želijo svoje storitve ponujati na evropskem trgu. Predlog vključuje mehanizem, s katerim bi zagotovili bolj pravično konkurenco med zunanjimi tehnološkimi imperiji in lokalnimi evropskimi podjetji.
Evropski akt o kibernetski odpornosti (Cyber Resilience Act – CRA), ki je uradno začel veljati konec leta 2024, v letu 2026 prehaja v prvo kritično fazo izvajanja. Čeprav se leto 2027, ko bo uredba v celoti obvezna, morda zdi še daleč, so se za podjetja prvi resni roki že nevarno približali. Evropska komisija je v začetku marca 2026 izdala prve osnutke smernic, ki podrobneje pojasnjujejo, kako se bodo morali proizvajalci prilagoditi novim pravilom, zlasti na področju odprtokodne programske opreme in storitev v oblaku.
Digitalna transformacija evropskega gospodarstva je v zadnjih dveh letih dosegla opazno rast, kar potrjujejo najnovejši podatki o uporabi računalništva v oblaku. Leta 2025 je plačljive storitve v oblaku uporabljalo že skoraj 53 odstotkov podjetij v Evropski uniji, kar pomeni opazen skok v primerjavi s preteklimi obdobji. Če pogledamo desetletje nazaj, ko je bila ta tehnologija še v povojih in jo je uporabljalo manj kot 18 odstotkov podjetij, je jasno, da so oddaljeni strežniki postali hrbtenica sodobnega poslovanja.
