Novi evropski načrt za digitalno samostojnost prinaša priložnosti
Evropska komisija je predstavila obsežen sveženj ukrepov za tehnološko suverenost, ki je usmerjen v doseganje strateške samostojnosti na področju umetne inteligence, oblačnih storitev in polprevodnikov. Medtem ko je politična volja za zmanjšanje odvisnosti od Združenih držav Amerike in azijskih trgov močna, predstavniki digitalne industrije in gospodarstva opozarjajo, da zgolj regulacija in poudarek na domači ponudbi ne bosta zadostovala, temveč bo ključen predvsem nov zagon prepotrebnih naložb ter ustvarjanje močnega in združenega povpraševanja na enotnem evropskem trgu.
Jedro te nove tehnološke strategije predstavlja prihajajoči okvir za oblačno suverenost in varnost, ki uvaja enotne standarde po vsej celini. Ključna novost tega pristopa je model, ki temelji na strogem ocenjevanju tveganj, zlasti pri visoko občutljivih podatkih in delovnih obremenitvah javnega sektorja, kot sta obramba in pravosodje.
Čeprav želi Evropa postati bolj samostojna, stroka pozdravlja dejstvo, da novi okvir ne uvaja absolutnega protekcionizma in ne sili tujih podjetij v obvezna skupna vlaganja z domačimi akterji. Evropski trg tako ostaja zvest demokratičnim načelom in odprt za inovativna podjetja iz zaupanja vrednih zavezniških držav, ki izpolnjujejo stroge varnostne zahteve, kar bo ohranilo dinamičnost in konkurenčnost prostora.
Kljub dobro zastavljenemu zakonodajnemu okviru in viziji vzpostavitve zanesljive odprtokodne infrastrukture tehnološka industrija glasno opozarja na ogromno, kar 800 milijard evrov vredno naložbeno vrzel, ki jo bo treba zapolniti. Uspešen prehod v digitalno neodvisnost namreč ne more temeljiti zgolj na omejevanju zunanjih vplivov, ampak zahteva korenite in drzne ukrepe za spodbujanje povpraševanja.
Strokovnjaki ocenjujejo, da bi imela skupna evropska javna naročila na področjih zaščite kritične infrastrukture, umetne inteligence, robotike, satelitov in brezpilotnih letalnikov neprimerljivo večji in hitrejši učinek na razvoj panoge kot prepovedi. Agregacija evropskega povpraševanja je nujna, če želi Unija obdržati in financirati svoja najboljša podjetja v tej globalni tekmi.
Drugi izjemno pomemben zakonodajni steber prinaša prepotrebno nadgradnjo zakona o čipih. Hitro se je izkazalo, da prejšnji ukrepi niso bili dovolj, saj je proizvodnja polprevodnikov v Evropi trenutno še vedno med 15 in 30 odstotkov dražja kot na vodilnih azijskih trgih.
Da bi Evropa resnično postala magnet za globalni kapital in velika tuja podjetja, bo treba bistveno pospešiti postopke pridobivanja dovoljenj, podjetjem zagotoviti cenovno dostopnejšo energijo ter izboljšati koordinacijo državnih pomoči. Vlaganja se bodo morala usmeriti v celotno vrednostno verigo, vključno z razvojem materialov in opreme, kjer ima stara celina realne možnosti, da postane globalno nepogrešljiva.
Te nove tehnološke ambicije se tesno prepletajo s trajnostno naravnano širitvijo podatkovnih centrov, ki so nujni za delovanje sodobnih storitev, infrastrukture in prihodnjih tovarn umetne inteligence. Da bi obvladali to energetsko potratno infrastrukturo, je bil ob paketu suverenosti predstavljen nov strateški načrt za digitalizacijo in umetno inteligenco v energetiki.
Čeprav Evropa z več kot četrtinskim svetovnim deležem prijavljenih patentov že velja za absolutno vodilno silo na področju čistih tehnologij, bo za uspešno posodobitev elektroenergetskih omrežij do leta 2040 potrebnih dodatnih 1.200 milijard evrov vlaganj. Za uresničitev teh obsežnih ciljev bo prehod na pametna omrežja, posodobljene tarife in agilnejše modele financiranja neizbežen.
