Pro et contra – Programiranje po navdihu, da ali ne
Umetna inteligenca zna danes program iz nekaj stavkov opisati, napisati, pognati in popravljati, zato lahko aplikacije izdelujejo tudi ljudje, ki ne znajo programirati. Je to začetek nove dobe ali nevarna bližnjica do programov, ki jih na koncu nihče zares ne razume?
Programiranje po navdihu je čudovita stvar. V pogovorno okno napišemo, kaj želimo, umetna inteligenca nekaj časa melje, nato pa se pred nami pojavi aplikacija. Deluje! Navdušenje je razumljivo in tudi sam težko oporekam uporabnosti orodja, ki v nekaj urah izdela nekaj, za kar bi človek prej potreboval dneve ali tedne. Težava nastane šele takrat, ko iz uspešnega poskusa naredimo sklep, da znanje programiranja ni več potrebno. Je. In to predvsem takrat, ko program ni več igrača.
Za plačilo lahko uporabite plačilno kartico, PayPal, Apple Pay ali Google Pay:
Najprej se morate prijaviti.
V kolikor še nimate svoje prijave, se lahko registrirate.
Umetna inteligenca zna danes program iz nekaj stavkov opisati, napisati, pognati in popravljati, zato lahko aplikacije izdelujejo tudi ljudje, ki ne znajo programirati. Je to začetek nove dobe ali nevarna bližnjica do programov, ki jih na koncu nihče zares ne razume?
Če kode ne razumeš, je ne obvladuješ
Programiranje po navdihu je čudovita stvar. V pogovorno okno napišemo, kaj želimo, umetna inteligenca nekaj časa melje, nato pa se pred nami pojavi aplikacija. Deluje! Navdušenje je razumljivo in tudi sam težko oporekam uporabnosti orodja, ki v nekaj urah izdela nekaj, za kar bi človek prej potreboval dneve ali tedne. Težava nastane šele takrat, ko iz uspešnega poskusa naredimo sklep, da znanje programiranja ni več potrebno. Je. In to predvsem takrat, ko program ni več igrača.
V osrednjem članku je zelo dobro opisana razlika med programom, ki preimenuje fotografije, in sistemom, ki odloča o denarju ali obdeluje osebne podatke. Prvega lahko preizkusimo, uporabimo in zavržemo. Pri drugem mora nekdo razumeti, kaj se dogaja pod pokrovom. Ne zato, ker bi bilo branje kode posebna oblika računalniškega mazohizma, ampak ker delujoč zaslon še ni dokaz, da je program pravilen.
Umetna inteligenca zna namreč izjemno samozavestno napisati tudi neumnost. Še huje: napiše lahko rešitev, ki je skoraj pravilna. Takšna napaka se ne pokaže ob prvem zagonu, temveč šele pri neobičajnem vhodnem podatku ali resnem napadu. Matej je v svojem poskusu v osrednjem članku tokratnega Monitorja pokazal prav to. Njegov domači projekt je deloval povsem zadovoljivo, naknadni pregled pa je vseeno našel slabo sanitizacijo vhodnih podatkov, podvojeno kodo in druge nedoslednosti. Za domačo igračo sprejemljivo. Za spletno trgovino precej manj. Druga težava je vzdrževanje. Model nekaj doda, drugič spremeni, tretjič popravi posledico prejšnjega popravka. Koda raste, uporabnik pa je vse manj sposoben presoditi, zakaj je nekaj narejeno tako, kot je. Vladimir v svojem članku priznava, da je njegova aplikacija hitro postala napihnjena in slabo optimizirana ter da je bilo treba posebej uvesti fazo čiščenja. To je tehnični dolg, le da ga danes lahko ustvarimo neverjetno hitro.
Največja nevarnost vibe codinga zato ni slaba koda, ampak lažen občutek znanja. Po treh uspešnih projektih se uporabniku zdi, da zna programirati, čeprav pravzaprav zna predvsem naročati program. Dokler vse deluje, razlike skoraj ni. Ko gre kaj narobe, postane ogromna.
Jurij v Besedi skeptika umetno inteligenco primerja z neprespanim vajencem, ki zna marsikaj narediti, vendar mu je treba gledati pod prste. Primerjava je odlična. Vajenec je lahko hiter in presenetljivo sposoben, toda nekdo mora še vedno vedeti, kako se delo opravi pravilno. Če tega ne zna nihče, nimamo programiranja prihodnosti. Imamo samo zelo hitro izdelovanje problemov, ki jih bomo nekoč morali razumeti.
Programirati? Zakaj pa ne!
Ko sem se pred desetletji prvič lotil programiranja, računalniku ni bilo mogoče dopovedati ničesar po domače. Če si hotel, da kaj naredi, si se moral naučiti njegovega jezika. Najprej Basica, pozneje česa resnejšega, pa sintakse, spremenljivk, zank in vseh drugih reči, zaradi katerih je večina normalnih ljudi hitro ugotovila, da programiranje pač ni zanje. Danes je drugače. Računalniku lahko preprosto povemo, kaj želimo. In če nas razume – zakaj bi bilo to kaj manj programiranje?
Kot sem zapisal že v tokratni temi številke, je bistvo programiranja po občutku prav v tem, da uporabnik ne gleda več nujno kode, ampak rezultat. Oblikovalec si lahko naredi pripomoček za fotografije, računovodja orodje za primerjavo tabel, novinar zbiralnik podatkov. Še lepši dokaz je Matjažev poskus nekaj strani naprej: v nekaj urah je nastal program, ki Monitorjev PDF razbije na članke in fotografije ter nam vsak mesec prihrani nekaj ur dela. Naši programerji so nekoč rekli, da se tega ne da. Claude očitno tega ni vedel.
Seveda bo pravi programer ob tem zavijal z očmi. Koda morda ni elegantna, kakšna funkcija je odveč, marsikaj bi človek, ki ve, kaj dela, napisal lepše. Toda – ali je to zares najpomembnejše? Če potrebujem program, ki mi enkrat tedensko preimenuje sto datotek, me iskreno ne zanima, ali je pod pokrovom umetniško delo. Zanima me, ali preimenuje sto datotek, ne da bi jih polovico »pojedel«. Tudi avtomobila ne znam razstaviti do zadnjega vijaka, pa ga vseeno vozim – in od njega ne zahtevam, da mi pred vsako vožnjo pokaže izvorno kodo. In prav tu se je zgodila največja sprememba. Programiranje je postalo dostopno ljudem, ki imajo ideje in poznajo problem, nimajo pa časa ali volje, da bi se nekaj let učili programskih jezikov. To ne pomeni, da programerjev ne potrebujemo več. Nasprotno, pri velikih, varnostno občutljivih in poslovno pomembnih sistemih jih bomo potrebovali še dolgo, toda za tisoče majhnih programov, ki jih doslej nihče ni napisal, ker se jih ni izplačalo, se je računica obrnila.
David v svojem članku ugotavlja, da je največja sprememba v tem, da lahko ob pomoči UI napiše več kode, ne manj. Sam bi šel še korak dlje: največja sprememba je, da jo lahko zdaj »pišejo« tudi tisti, ki kode sploh ne pišejo. Če znaš računalniku dovolj natančno povedati, kaj hočeš, in znaš preveriti, ali si to dobil, si opravil najpomembnejši del dela. Ostalo naj natipka stroj. Saj je računalnik vendar zato tam.
