Poganjanje sistema Windows ali drugih operacijskih sistemov na računalnikih Mac je ob pomoči sodobnih virtualnih naprav postalo zelo preprosto in dostopno. Današnja orodja za virtualizacijo omogočajo tekoče poganjanje sistemov Windows, Linux ali dodatnih različic macOS neposredno znotraj obstoječega namizja. Uporabimo jih lahko za zagon ekskluzivnih programov za Windows, igranje računalniških iger, testiranje aplikacij v različnih okoljih ter neoviran dostop do starejših programskih rešitev.
Za marsikaterega zvestega uporabnika računalnikov z operacijskim sistemom macOS je spoznanje, da v svetu namiznih in prenosnih računalnikov še vedno trdno vlada Microsoft Windows, neizogibna realnost. Kljub izjemnemu napredku in priljubljenosti Applovih naprav obstaja celo morje pomembnih programskih orodij, ki delujejo izključno v okolju Windows. Med takšnimi izstopa podatkovna zbirka Access, ki je sestavni del pisarniške zbirke Microsoft Office za Windows, za računalnike Mac pa nikoli ni bila razvita. Prav tako lahko naštejemo številna profesionalna orodja za obdelavo grafike, modeliranje in urejanje videoposnetkov, ki so na voljo le za operacijski sistem Windows. Seveda ne smemo pozabiti na obsežen nabor vrhunskih računalniških iger, ki se pogosto niti za trenutek ne ozrejo proti uporabnikom računalnikov Mac.
Virtualni računalnik v celoti simulira fizično strojno opremo klasičnega računalnika PC in se zažene vzporedno z operacijskim sistemom macOS.
Če torej na macu nujno potrebujemo programe ali igre, namenjene sistemu Windows, obstaja več načinov in tehnoloških pristopov, kako to doseči. Možnosti segajo od popolne virtualizacije celotnega operacijskega sistema do uporabe naprednih orodij za emulacijo ali celo izkoriščanja sodobnih storitev v oblaku. Da bi natančno razumeli, kako posamezna programska oprema omogoča poganjanje aplikacij Windows na macu, moramo najprej pojasniti razliko med osnovnimi tehnološkimi koncepti, kot so virtualizacija, emulacija, dvojni zagon in računalništvo v oblaku. Programi za virtualizacijo, med katerimi sta najbolj znana Parallels Desktop in VMware Fusion, delujejo znotraj operacijskega sistema macOS ter ustvarijo tako imenovano virtualno napravo oziroma virtualni računalnik. Ta v celoti simulira fizično strojno opremo klasičnega računalnika PC, kar pomeni, da lahko v tako ustvarjeno okolje namestimo celoten operacijski sistem Windows ali Linux ter ga poganjamo vzporedno s svojimi običajnimi aplikacijami za Applove računalnike. Glavni prednosti takšne rešitve sta velika prilagodljivost in udobje, saj lahko aplikacije iz obeh operacijskih sistemov uporabljamo hkrati, ne da bi morali računalnik znova zagnati. Edina resna pomanjkljivost virtualizacije je, da zahteva zelo zmogljiv računalnik z veliko delovnega pomnilnika in močnim procesorjem, saj mora naš mac hkrati dejansko poganjati dva zahtevna operacijska sistema.
Povsem drugačen pristop predstavlja emulacija oziroma uporaba posebnih združljivostnih slojev. Orodja za emulacijo, kot so Wine, CrossOver in Whisky, omogočajo poganjanje posameznih programov ali iger za Windows neposredno v sistemu macOS, ne da bi bilo treba namestiti celoten operacijski sistem Windows. Tovrstna orodja delujejo kot nekakšen programski posrednik oziroma prevajalnik, ki programsko kodo in sistemske klice aplikacije za Windows sproti prevaja v ukaze, ki jih razume operacijski sistem macOS. Ker pri tem načinu ni treba poganjati celotnega okolja Windows, računalnik ne potrebuje dodatnih sistemskih virov za delovanje drugega operacijskega sistema, kar lahko v praksi pomeni celo boljšo zmogljivost pri poganjanju grafično zahtevnih iger ali aplikacij. Poleg tega uporabnik pri uporabi emulacije običajno ne potrebuje nakupa licence za Windows.
Tretja možnost, ki je bila v preteklosti izjemno priljubljena, danes pa je tehnološko omejena le na starejše naprave, je sistem dvojnega zagona oziroma Applovo orodje Boot Camp. Z uporabo Boot Campa se računalnik Mac ob vklopu zažene neposredno v operacijskem sistemu Windows ali macOS, pri čemer deluje le eden od obeh sistemov naenkrat. V času delovanja sistema Windows vsa procesorska moč, pomnilnik ter celotna grafična kartica strežejo izključno sistemu Windows, kar omogoča doseganje najvišje mogoče hitrosti in zmogljivosti. Vendar ima ta rešitev dve večji pomanjkljivosti: med delovanjem v sistemu Windows nimamo dostopa do aplikacij za macOS, poleg tega pa je orodje Boot Camp na voljo izključno na starejših računalnikih Mac s procesorji Intel, na novejših modelih z Applovimi procesorji pa ga sploh ni več.
Velik prelom na področju virtualizacije na macih se je zgodil leta 2020, ko je družba Apple začela postopno menjavo procesorjev Intel z lastnimi čipi serije M oziroma s tehnologijo Apple Silicon. Dokler so računalniki Mac uporabljali procesorje Intel, so temeljili na arhitekturi x86, enaki tisti, ki jo uporabljajo klasični računalniki PC. Novi Applovi čipi pa temeljijo na procesorski arhitekturi ARM. Zaradi te spremembe orodje Boot Camp na novih macih ne deluje več. To pa ne pomeni, da na računalnikih z M- -serijo čipov ni mogoče poganjati sistema Windows, temveč le, da je treba uporabiti posebne različice sistema Windows, prilagojene arhitekturi ARM. Pri uporabi sistema Windows on ARM se
uporabniki pogosto srečujemo z vprašanjem licenciranja. Microsoft namreč licenc za Windows na arhitekturi ARM običajno ne prodaja neposredno posameznikom v prosti prodaji. Kljub temu so razvijalci programske opreme za virtualizacijo, kot je družba Parallels, tesno sodelovali z Microsoftom in dosegli uradno odobritev. Microsoft je uradno podprl uporabo programa Parallels Desktop za poganjanje sistemskih različic Windows 11 Pro in Windows 11 Enterprise na računalnikih M1, M2 in kasnejših generacijah. Posamezni uporabniki lahko licenciranje uredijo neposredno prek aplikacije ali z uporabo obstoječe veljavne licence za Windows 11, saj Microsoft pri licenciranju ne razlikuje med arhitekturama Intel in ARM. Velja pa opozoriti, da cenejša različica Windows 11 Home v tem okolju uradno ni podprta.
Med vsemi programskimi rešitvami za virtualizacijo na računalnikih Mac mesto vodilnega in najbolj celovitega orodja zasluži Parallels Desktop. Omogoča izjemno preprosto ustvarjanje virtualnih naprav z visoko stopnjo integracije v macOS. S programom Parallels lahko povsem vzporedno poganjamo aplikacije za mac in Windows, brez potrebe po ponovnem zagonu računalnika. Ena najbolj izstopajočih funkcij je način Coherence, ki v celoti odstrani vidne meje med sistemoma. V tem načinu se okna aplikacij za Windows prikazujejo neposredno na namizju macOS, posamezne programe za Windows pa lahko pripnemo v sidrišče Dock in jih odpiramo enako kot domače aplikacije za mac. Za razvijalce in preizkuševalce programske opreme je izjemno koristen tudi način Rollback, ki ob vsakem ponovnem zagonu povrne virtualno napravo v prvotno stanje, saj se med delovanjem nobena sprememba ne shrani trajno.
Postopek namestitve operacijskega sistema Windows je v programu Parallels močno poenostavljen. Od različice Parallels Desktop 18 naprej lahko z enim samim klikom na gumb za prenos sistema Windows 11 pridobimo in namestimo ustrezno različico ARM za izbrani Applov računalnik, nato pa na tržnici Microsoft Store kupimo licenco ali vnesemo obstoječo. Za nameček so nam razvijalci pripravili celo omejeno možnost ustvarjanja navideznih naprav, ki poganjajo starejše različice sistema Windows, napisane za procesorje Intel x86_64, neposredno na Applovih čipih. Čeprav ima ta možnost precejšnje omejitve, kot so odsotnost zvočnega izhoda, omejitev pomnilnika na največ osem gigabajtov in opazno počasnejše delovanje, predstavlja izjemen tehnološki dosežek za vse, ki nujno potrebujejo zelo specifično starejšo programsko opremo.
Program Parallels Desktop sledi rednemu letnemu ciklu posodabljanja, ki se tesno prilagaja Applovim velikim izdajam sistema macOS. Septembra 2025 je izšla posodobitev Parallels Desktop 26, ki je prinesla popolno združljivost s sistemom macOS Tahoe ter z novimi sistemskimi mehanizmi za upravljanje procesov v ozadju v macOS 26, hkrati pa zagotovila nemoteno podporo za Windows 11 25H2. Enako uslužnost pričakujemo tudi letos. Razvijalci so že v različici Parallels Desktop 20 predstavili tudi poseben paket orodij z umetno inteligenco za razvijalce, ki omogočajo ustvarjanje virtualnih naprav s predhodno nameščenimi orodji umetne inteligence ter upravljanje programa z uporabo pogovornega jezika. Kljub številnim prednostim, med katerimi sta odlična zmogljivost na večjedrnih čipih in uporabniški vmesnik, prijazen do začetnikov, pa Parallels ni brez slabosti. Za večino izdaj zahteva letno naročnino, poleg tega pa njegove virtualne naprave močno obremenijo sistemski pomnilnik in procesor. Dolga leta je bil glavni tekmec programa Parallels program VMware Fusion. V preteklosti sta se ti dve aplikaciji redno spopadali za prevlado na trgu virtualizacije, vendar je podjetje VMware v zadnjih letih nekoliko upočasnilo tempo razvoja in Fusion je začel zaostajati. Različica Fusion 13, ki je izšla novembra 2022, je prinesla podporo za virtualizacijo na čipih Apple M1 in M2, vendar namestitev sistema Windows on ARM ni bila tako preprosta kot pri tekmecu, saj je moral uporabnik sam poiskati in kupiti ustrezno licenco.
Vodilna rešitev za virtualizacijo na računalnikih Mac je program Parallels.
Program Parallels ne zahteva namestitvene datoteke za operacijski sistem Windows, saj jo v dogovoru z Microsoftom pridobi sam.
VMware Fusion zaostaja za glavnim tekmecem, programom Parallels, vendar je v zameno brezplačen za nekomercialno rabo.
Kasnejša različica 13.5 iz oktobra 2023 je dodala dolgo pričakovano podporo za tridimenzionalno grafiko DirectX 11 ter gumb za lažji prenos sistema Windows, posodobitev 13.6 iz septembra 2024 pa je prinesla podporo za ukazno vrstico vmcli in nove gostujoče operacijske sisteme. Bistvena prednost programa VMware Fusion tiči v njegovi cenovni politiki. Podjetje je sprva ponujalo brezplačno različico Fusion Player, kasneje pa je strategijo spremenilo in zdaj ponuja celotno različico Fusion Pro popolnoma brezplačno za osebno, domačo in izobraževalno rabo. Uporabnik mora zgolj ustvariti brezplačen uporabniški račun na spletni strani VMware in prenesti program.
UTM je na tržnici Mac App Store na voljo za borih 10 evrov, a pozor, zaradi odprtokodne narave je na uradnem spletišču povsem zastonj.
Čeprav VMware Fusion ne ponuja tako pogostih posodobitev in zmogljivih funkcij kot Parallels Desktop, predstavlja zanesljivo in povsem brezplačno izbiro za študente ter domače uporabnike, ki občasno potrebujejo poganjanje programov za Windows na računalnikih z arhitekturo Intel ali Apple Silicon.
Priložnostna in cenovno ugodna rešitev za virtualizacijo je program UTM Virtual Machines razvijalca Turing Software.
Znotraj programa UTM najdemo galerijo vnaprej pripravljenih paketov, ki olajšajo nameščanje priljubljenih operacijskih sistemov.
Microsoftova virtualizacija deluje odlično in ne zahteva lokalnih strojnih zmogljivosti, vendar ni poceni.
Aplikacija je v trgovini Mac App Store na voljo za 10 evrov, ker pa gre za odprtokodni projekt, je na spletni strani razvijalca povsem brezplačna različica z imenom UTM. Program deluje na računalnikih tako z Intelovimi kot Applovimi procesorji od operacijskega sistema macOS Big Sur 11.3 naprej ter ponuja dve različni tehnologiji: virtualizacijo in emulacijo. Na računalnikih s procesorji Intel UTM uporablja virtualizacijo za poganjanje klasične Intelove različice Windows, na računalnikih z Apple Silicon pa omogoča virtualizacijo za Windows on ARM. Če želi uporabnik na novem macu s čipom serije M pognati starejšo Intelovo različico sistema Windows, UTM uporabi emulacijo. Zaradi možnosti izbire med obema tehnologijama je UTM bolj vsestranski od programov Parallels ali VMware Fusion. Vendar pa ta prilagodljivost prinaša večjo zapletenost, saj aplikacija nima tako uglajenega vmesnika in zahteva osnovno razumevanje datotečnih formatov diskov, kot sta ISO in VHDX. Glavna slabost UTM je pomanjkanje tridimenzionalnega grafičnega pospeševanja za virtualne naprave Windows, zaradi česar na njem ni mogoče poganjati večine sodobnih 3D iger. Kljub temu je UTM izjemno orodje za razvijalce, tehnično podkovane uporabnike ter poganjanje poslovnih aplikacij ali preizkušanje novih funkcij umetne inteligence v sistemu Windows.
Zanimivo alternativo tradicionalni virtualizaciji predstavlja storitev v oblaku Windows 365 Cloud PC, ki jo je Microsoft predstavil julija 2021. Čeprav gre tehnološko prav tako za virtualno napravo, se bistvena razlika skriva v lokaciji delovanja. Medtem ko Parallels in Fusion ustvarita virtualno napravo lokalno na macu in porabljata procesorsko moč ter pomnilnik naše naprave, Windows 365 ustvari virtualni računalnik v oblaku, ki teče na Microsoftovih strežnikih. Slika namizja se nato prek hitre internetne povezave v realnem času pretaka na naš mac, iPad, iPhone ali katerokoli drugo napravo. Microsoftova rešitev deluje izjemno tekoče, a pod pogojem, da imamo hitro in zanesljivo internetno povezavo. Glavna ovira za širšo uporabo je visoka cena mesečne naročnine, ki je višja od letne naročnine za Parallels ali brezplačne uporabe programa VMware Fusion. Windows 365 je zato trenutno namenjen predvsem velikim podjetjem in korporacijam, ki želijo svojim zaposlenim zagotoviti poenoten virtualni računalnik v oblaku za hibridno delo od doma ali s terena. Za tehnično bolj izkušene uporabnike in entuziaste ostaja zanimiva možnost izvirni odprtokodni program Wine, ki omogoča poganjanje aplikacij za Windows neposredno v sistemu macOS brez potrebe po nakupu ali namestitvi celotnega operacijskega sistema Windows. Program deluje na čipih M1 in M2 prek prevajalnika Rosetta 2 ter podpira najnovejše grafične pogone Vulkan, Microsoft Direct3D in omrežne protokole. Ker Wine ne porablja sistemskih virov za delovanje operacijskega sistema Windows v ozadju, lahko zagotovi celo boljšo zmogljivost pri posameznih aplikacijah in igrah. Nastavitev in uporaba programa Wine brez dodatnih grafičnih vmesnikov pa sta izjemno zapleteni, saj zahtevata delo z ukazno vrstico in pogosto prilagajanje sistemskih datotek, zato je primeren le za izkušene ljubitelje tehnologije. Podobno velja za brezplačni virtualizacijski program VirtualBox družbe Oracle. VirtualBox je odprtokodna aplikacija,
brezplačna za osebno in izobraževalno rabo, vendar je prvenstveno namenjena skrbnikom informacijskih sistemov v podjetjih. Program omogoča ustvarjanje virtualnih naprav za Windows in Linux, vendar nima tako uglajenega vmesnika kot Parallels ali Fusion. Njegov obsežni priročnik na več sto straneh vsebuje številne strokovne izraze, zaradi česar je že osnovno nastavljanje ločljivosti zaslona lahko precej zahtevno. Program podpira Applove procesorje, vendar je ta podpora še vedno omejena. V načinu Seamless, kjer se okna programov Windows prikazujejo neposredno na namizju macOS, prihaja do grafičnih napak in občasnih sesutij sistema. Za poslovno uporabo podjetje Oracle zahteva nakup licenc Enterprise, kar aplikacijo usmerja predvsem v velika podjetja z lastnimi oddelki za podporo IT.
Za uporabnike, ki želijo na svojem macu poganjati aplikacije ali igre za Windows brez nakupa ali namestitve celotnega operacijskega sistema Windows, je vodilna izbira Codeweavers CrossOver. Program temelji na odprtokodnem projektu Wine in ustvarja združljivostni sloj med programsko opremo in sistemom macOS. Podjetje Codeweavers je tehnologijo Wine zapakiralo v zelo dostopen, uporabniku prijazen vmesnik. V programu CrossOver se aplikacije za Windows nameščajo v tako imenovane plastenke oziroma posode, angleško Bottles. Vsaka plastenka je samostojna datoteka, ki vsebuje vse potrebne nastavitve in sistemske datoteke za poganjanje posameznega programa. Uporabnik lahko ustvari več različnih plastenk in jih prilagodi specifičnim različicam sistema Windows, kar je izjemno uporabno pri poganjanju starejših iger ter poslovnih programov, ki zahtevajo točno določeno okolje. CrossOver ponuja eleganten vmesnik v slogu macOS ter vključuje obsežno zbirko podatkov, ki nas korak za korakom vodi skozi namestitev priljubljenih programov, kot sta poslovni računovodski program Quicken in priljubljena igra Grand Theft Auto V.
Uporaba programa VirtualBox podjetja Oracle je lahko precejšen tehnološki izziv.
Za poganjanje posameznih programov iz okolja Windows z aplikacijo CrossOver ni treba namestiti Microsoftovega operacijskega sistema.
Če je glavni razlog za poganjanje sistema Windows na macu igranje računalniških iger, je odlična možnost tudi odprtokodni program Whisky. Ta se je pojavil po tem, ko je Apple leta 2023 predstavil svoje orodje Game Porting Toolkit. Whisky temelji na kombinaciji orodja Game Porting Toolkit ter odprtokodne tehnologije Wine in je primarno usmerjen v poganjanje iger, ne pa v resno poslovno programsko opremo. Tako kot CrossOver tudi Whisky ni klasičen virtualizacijski program, temveč deluje kot prevajalni sloj, ki kodo aplikacij za Windows pretvarja v ukaze za macOS. Whisky je popolnoma brezplačen in predstavlja odprtokodno alternativo plačljivemu CrossOverju. Tudi v Whiskyju ustvarjamo plastenke za posamezne igre in jim v primeru 32-bitnih iger lahko nastavimo združljivost za starejše sisteme Windows 7 ali XP. V plastenko je mogoče namestiti tudi Windows različico platforme Steam ter prek nje poganjati kupljene igre. Kljub izjemnemu dosežku za program, ki ga je razvil samostojni sedemnajstletni razvijalec, pa velja opozoriti, da je avtor razvoj programa ustavil, aplikacija nima tehnične podpore in ponuja manj pomoči pri namestitvi kot CrossOver.
Izbira prave metode za poganjanje operacijskega sistema Windows ali njegovih aplikacij na računalniku Mac je v celoti odvisna od potreb posameznika, modela računalnika in razpoložljivega proračuna. Za večino uporabnikov z novejšimi Applovimi računalniki serije M (ali A18 Pro v primeru MacBooka Neo) Parallels Desktop predstavlja najbolj gladko, hitro in zanesljivo izkušnjo, medtem ko VMware Fusion Pro ter UTM ponujata odlične brezplačne možnosti za študente in tehnično podkovane uporabnike. Za igralce računalniških iger in tiste, ki želijo le posamezne aplikacije brez celotnega sistema Windows, orodji CrossOver in Whisky odpirata povsem nova vrata v svet združljivosti med obema operacijskima sistemoma.
