Test Google Pixel 11 Pro XL: Preskočimo
Googlov največji pixel je hitrejši, svetlejši in fotografsko nekoliko boljši, vendar lastniku desetke težko pojasni, zakaj naj bi ga zamenjal. Še posebej, ko za višjo ceno dobi manj pomnilnika.

Ko telefon leži z zaslonom navzdol, nas lahko sistem HiLight opozori na klic priljubljenega stika ali pokaže odziv med pogovorom z Geminijem.
Pixle imam rad, kar potrjuje račun: po devetki sem si kupil desetko, enajstke pa si po preizkusu ne nameravam. Ne zato, ker bi Google naredil slab telefon, temveč ker je moj sedanji dovolj dober, letošnje izboljšave pa ob vsakdanji uporabi niso tako prepričljive, kot bi si želel prodajalec. Telefona lahko postavimo enega ob drugega, prestavimo aplikacije in začnemo uporabljati novega, ne da bi dobili občutek, da smo preskočili v naslednjo generacijo.
Že pri Monitorjevem testu devetke smo poudarjali dodelano uporabniško izkušnjo, lani pa ugotavljali, da desetka bolj kot s surovo močjo prepriča s tekočim delovanjem. Tudi letos se pri tem ni veliko spremenilo, kar je hkrati pohvala Googlu in težava njegovega prodajnega oddelka. Če so aplikacije že prej delovale hitro, pošte ne bomo prebrali hitreje samo zato, ker je pod zaslonom novejši Tensor G6.
Hitrejši v številkah
Meritve vendarle pokažejo več kot le kozmetični napredek. V Geekbenchu je Pixel 11 Pro XL dosegel 2.684 točk pri enem jedru in 7.238 pri več, naš stari Pixel 10 Pro XL pa 2.279 in 5.767. To pomeni približno 18 oziroma 26 odstotkov več, pri čemer sta oba telefona uporabljala Android 17. Grafični računski test OpenCL je pokazal še večjo razliko: 7.694 proti 4.725 točkam oziroma 63 odstotkov. Toda tega ne smemo prevesti v obljubo, da bodo za toliko hitrejše tudi igre.
V 20 ponovitvah preizkusa 3DMark Wild Life je bila prednost precej bolj zmerna. Najboljši rezultat je z 11.820 zrasel na 13.450 točk, torej za 14 odstotkov, najslabši pa z 8.091 na 9.284, za približno 15 odstotkov. Enajstka je torej hitrejša tudi po daljši obremenitvi, ni pa odpravila zmanjševanja zmogljivosti: stabilnost je bila 69-odstotna, pri desetki 68,4-odstotna, kar pomeni približno tretjino izgubljene začetne hitrosti pri obeh.
Precej manj navdušujoč je pogled v pomnilnik. Osnovna 11. različica ima 256 GB shrambe, vendar le 12 GB RAM-a, medtem ko ga je imela desetka pri enaki shrambi 16 GB. Za tolikšno količino pomnilnika je treba letos kupiti najmanj model s 512 GB. 12 gigabajtov za vsakdanjo uporabo ni premalo, a četrtino manj pomnilnika v dražjem nasledniku je vseeno nenavadna razlaga besede Pro.
Bliže motivu in dlje od termometra

Najbolj smiseln razlog za zanimanje za nov model je telefoto fotografija. Petkratna optična povečava ostaja, toda 48-megapikno tipalo je večje s formatom 1/1,95 palca namesto prejšnjega 1/2,55. To pomeni bolj naravne drobne podrobnosti in boljše ohranjanje tekstur pri daljših goriščnicah, zlasti nad petkratno povečavo. To je precej uporabnejši podatek kot razkazovanje nove oznake 120×, saj pri takšnem približevanju gledamo predvsem sposobnosti računske obdelave, ne čudežev optike.
Kdor pogosto fotografira oddaljene motive, ima torej razlog, da novo kamero pobliže pogleda, za običajne širokokotne posnetke pa samega sebe ne bi nagovarjal k nujnosti menjave. Fotografiranje je bilo glavni adut pixlov že pri devetki in desetki, zato izboljšava enega dela sicer odličnega sistema še ne pomeni, da je treba preostanek telefona poslati v pokoj. Tudi obljuba sedmih let posodobitev je boljši argument za dolgo uporabo kakor za vsakoletno nakupovanje.
Termometer na hrbtni strani se je poslovil, njegovo vlogo opazne posebnosti pa prevzema barvni svetlobni sistem HiLight. Ko telefon leži z zaslonom navzdol, nas lahko zadaj opozori na klic priljubljenega stika ali pokaže odziv med pogovorom z Geminijem. Prijetna drobnarija za tiste, ki telefon tako odlagamo na mizo, in precej bolj opazna sprememba kot hitrejši procesor.
Zaslon ostaja velik 6,8-palčni OLED s prilagodljivim osveževanjem do 120 Hz, deklarirana vršna svetlost pa je zrasla s 3.300 cd/m2² na 3.600. Dobrodošlo, čeprav že desetki svetlosti ni ravno primanjkovalo. Pri brezžičnem polnjenju za model XL ni napredka v največji moči, saj oba podpirata do 25 W. Baterija je s 5.200 mAh celo zdrsnila na 5.115; v praksi pa to še vedno pomeni – zlahka cel dan.
In cena? Nemška Googlova trgovina za osnovni XL navaja 1.399 evrov, lanska začetna cena enake kapacitete je bila 1.299 evrov. Sto evrov več ob manj RAM-a, to res ni prijetno.
Zahvaljujemo se podjetju Telekom Slovenije, ki je telefon posodilo za test.
GOOGLE Pixel 11 Pro XL
pametni telefon
Kdo: google.com
Cena: od 1.271 EUR naprej (256 GB, ceneje.si)
+ Tekoče delovanje, izboljšan telefoto, svetel zaslon, sedem let posodobitev.
- Višja cena in manj RAM-a v osnovnem modelu, malo razlogov za menjavo desetke.

