Google je na nedavnem srečanju Open Compute Project (OCP) Summit v Dublinu predstavil ambiciozne načrte za prihodnost podatkovnih centrov, ki bodo kos vse večjim zahtevam umetne inteligence. Podjetje načrtuje uvedbo strežniških omar, ki bodo podpirali obremenitve do 1 megavata (MW) IT opreme, kar je več kot desetkrat več od trenutnih standardov.
V svetu podatkovnih centrov se odvija tiha, a morda odločilna revolucija. Britansko podjetje Arm Holdings, znano po svojih energetsko učinkovitih procesorskih arhitekturah, napoveduje, da bo do konca leta 2025 osvojilo kar polovico trga procesorjev za podatkovne centre. To je izjemen skok s približno 15 odstotkov v letu 2024.
V svetu, kjer se podatkovni centri soočajo z vedno večjimi zahtevami po hlajenju zaradi naraščajoče gostote in moči procesorjev, se pojavlja inovativna rešitev: hlajenje s pomočjo laserjev. Ameriški startup Maxwell Labs, v sodelovanju z nacionalnimi laboratoriji Sandia in Univerzo v Novi Mehiki, razvija tehnologijo, ki bi lahko naredila revolucijo v načinu hlajenja čipov v podatkovnih centrih.
Evropska komisija je napovedala ambiciozen načrt za izgradnjo štirih giga-tovarn umetne inteligence (AI) v okviru strategije, s katero želi Evropa dohiteti ZDA in Kitajsko na področju AI. Ta pobuda je del širšega programa InvestAI, vrednega 200 milijard evrov, ki ga je predsednica Komisije Ursula von der Leyen predstavila na vrhu o AI v Parizu 11. februarja 2025.
Francija in Združeni arabski emirati (ZAE) sta sklenila dogovor o gradnji podatkovnega centra z močjo več kot enega gigavata, namenjenega razvoju umetne inteligence (UI). Ta projekt, ocenjen na 30 do 50 milijard evrov, je bil napovedan po srečanju francoskega predsednika Emmanuela Macrona in emiratskega šejka Mohameda bin Zayeda. Novi podatkovni center bo največji tovrstni objekt v Evropi.
Microsoft načrtuje, da bo v tekočem poslovnem letu vložil približno 80 milijard dolarjev v razvoj podatkovnih centrov, osredotočenih na umetno inteligenco (UI). Več kot polovica teh sredstev bo namenjena projektom v Združenih državah Amerike, kar poudarja Microsoftovo zavezanost krepitvi ameriške tehnološke infrastrukture.
V letu 2025 se bo strojna oprema podatkovnih centrov soočala z bistvenimi spremembami, ki jih narekujejo napredki v umetni inteligenci (UI), povečanimi zahtevami po zmogljivosti in trajnostnimi praksami. Tehnološki napredek in naraščajoče potrebe po obdelavi podatkov spodbujajo razvoj novih rešitev, ki bodo oblikovale prihodnost podatkovnih centrov.
V zadnjih mesecih se vse več podjetij odloča za repatriacijo oblačnih storitev, kar pomeni vračanje aplikacij, podatkov in storitev iz javnih oblakov nazaj v lastne podatkovne centre ali zasebne oblake. Po podatkih raziskave Barclays CIO Survey je delež podjetij, ki načrtujejo repatriacijo, narasel z 49 % v prvi polovici leta 2021 na 83 % v prvi polovici leta 2024, kar je najvišja vrednost, odkar se izvaja ta raziskava.
Evropska poraba energije v podatkovnih centrih naj bi se do konca desetletja potrojila, kar povzroča zaskrbljenost zaradi energetske vzdržnosti ter okoljskih ciljev.
IBM je v začetku oktobra odprl prvi kvantni podatkovni center v Evropi, natančneje v mestu Ehningen v Nemčiji. Ta center, ki je IBM-ov prvi kvantni center izven ZDA, omogoča evropskim podjetjem, raziskovalnim ustanovam in vladnim organizacijam neposreden dostop do kvantnih računalniških sistemov, kjer je IBM vodilni ponudnik. Center je del širšega IBM-ovega prizadevanja za širitev kvantnih tehnologij, ki so postale ključne za prihodnost industrije.
