Stara celina je pri razvoju umetne inteligence nevarno odvisna od tujine

Evropa se na področju umetne inteligence sooča z resnim strateškim problemom, saj njena tehnološka prihodnost in ambicije visijo na nitki tujih dobavnih verig. Čeprav evropski politiki in gospodarstveniki radi poudarjajo pomen tehnološke suverenosti in domačega znanja, so najnovejše številke neizprosne in kažejo precej drugačno sliko. Evropska podjetja namreč trenutno obvladujejo zgolj slabih deset odstotkov trga na ključnih infrastrukturnih področjih, kamor spadajo napredni čipi za podatkovne centre (6 %), proizvodnja strežniške opreme (7 %) in gradnja oblačne infrastrukture (8 %).

To v praksi pomeni, da je ključna strojna oprema, na kateri naj bi temeljil prihodnji evropski preboj v digitalnem svetu, praktično v celoti v rokah tujih korporacij. Ameriška in azijska podjetja prevladujejo v celotni dobavni verigi, od zasnove do fizične proizvodnje polprevodnikov do postavljanja masivnih podatkovnih centrov, ki so nujni za učenje in delovanje kompleksnih jezikovnih modelov. Brez močnejše lastne proizvodnje in večje prisotnosti v ponudbi oblačnih storitev ostaja evropsko gospodarstvo izjemno ranljivo za morebitne geopolitične pretrese, trgovinske spore ali logistične motnje.

V času, ko nova generacija umetne inteligence bliskovito spreminja temelje globalnega trga in industrije, je takšna odvisnost lahko usodna ovira za dolgoročno konkurenčnost. Evropska unija sicer z različnimi obsežnimi investicijskimi mehanizmi poskuša spodbuditi domačo proizvodnjo čipov in oživiti evropsko strojno industrijo, a strokovnjaki opozarjajo, da bodo ti ukrepi potrebovali veliko časa, preden bodo prinesli otipljive rezultate. Do takrat pa bo moral vsak domači tehnološki zagon, raziskovalni inštitut ali podjetje najemati računalniško moč in kupovati drago strojno opremo daleč zunaj naših meja.