Cisco - ljubezen, ki je spremenila svet
Pogled v preteklost razkrije številne zgodbe o garažnih začetkih stvari in tehnologij, brez katerih si sveta ne moremo več predstavljati, a le redke so imele tako globok in trajen vpliv na vsakodnevno delovanje sodobne družbe kot zgodba podjetja Cisco Systems. Danes je svetovni splet samoumeven, vendar brez tehnoloških inovacij, ki so jih sredi 80. let razvili v Silicijevi dolini, morda sploh ne bi obstajal. Cisco ni le zgradil naprav, ki usmerjajo podatke med računalniki, temveč je dobesedno stkal digitalno hrbtenico sodobne civilizacije.
Vse se je začelo z ljubezensko zgodbo dveh profesorjev na elitni univerzi Stanford v Kaliforniji, kjer sta bila zakonca Leonard Bosack in Sandy Lerner zaposlena kot vodji računalniških laboratorijev na različnih oddelkih. Bosack je upravljal računalnike na oddelku za računalniške vede, Lernerjeva pa na ekonomski fakulteti. Spoznala in zaljubila sta se v poznih 70. letih prejšnjega stoletja. Kmalu po poroki sta naletela na precej romantično, a tehnično zelo frustrirajočo oviro: drug drugemu sta želela pošiljati ljubezenska pisma prek računalnikov, kar pa je bilo takrat nemogoče. Težava je bila v tem, da so računalniki v različnih stavbah stanfordskega kampusa delovali v popolnoma ločenih in nezdružljivih omrežjih. Ker nista mogla komunicirati, sta se brez uradnega dovoljenja univerze odločila težavo rešiti sama. Ob pomoči donirane strojne opreme in ključne programske opreme, ki jo je napisal William Yeager, sta začela skrivaj vleči kable skozi kanalizacijske jaške in rove pod univerzo. Rezultat njunega dela je bila naprava, ki sta jo poimenovala Blue Box. To je bil prvi večprotokolni usmerjevalnik (angl. router), ki je lahko povezal različne tipe računalnikov in omrežij. Napravo, ki je omogočala povezovanje različnih lokalnih omrežij in prevajanje podatkovnih paketov med njimi, sta uspešno uporabila znotraj obsežnega univerzitetnega kampusa, kar je bil za tisti čas izjemen tehnološki dosežek.
Za plačilo lahko uporabite plačilno kartico, PayPal, Apple Pay ali Google Pay:
Najprej se morate prijaviti.
V kolikor še nimate svoje prijave, se lahko registrirate.
Pogled v preteklost razkrije številne zgodbe o garažnih začetkih stvari in tehnologij, brez katerih si sveta ne moremo več predstavljati, a le redke so imele tako globok in trajen vpliv na vsakodnevno delovanje sodobne družbe kot zgodba podjetja Cisco Systems. Danes je svetovni splet samoumeven, vendar brez tehnoloških inovacij, ki so jih sredi 80. let razvili v Silicijevi dolini, morda sploh ne bi obstajal. Cisco ni le zgradil naprav, ki usmerjajo podatke med računalniki, temveč je dobesedno stkal digitalno hrbtenico sodobne civilizacije.
Prvi večprotokolni usmerjevalnik je bil sad ljubezni Leonarda Bosacka in Sandy Lerner.
Vse se je začelo z ljubezensko zgodbo dveh profesorjev na elitni univerzi Stanford v Kaliforniji, kjer sta bila zakonca Leonard Bosack in Sandy Lerner zaposlena kot vodji računalniških laboratorijev na različnih oddelkih. Bosack je upravljal računalnike na oddelku za računalniške vede, Lernerjeva pa na ekonomski fakulteti. Spoznala in zaljubila sta se v poznih 70. letih prejšnjega stoletja. Kmalu po poroki sta naletela na precej romantično, a tehnično zelo frustrirajočo oviro: drug drugemu sta želela pošiljati ljubezenska pisma prek računalnikov, kar pa je bilo takrat nemogoče. Težava je bila v tem, da so računalniki v različnih stavbah stanfordskega kampusa delovali v popolnoma ločenih in nezdružljivih omrežjih. Ker nista mogla komunicirati, sta se brez uradnega dovoljenja univerze odločila težavo rešiti sama. Ob pomoči donirane strojne opreme in ključne programske opreme, ki jo je napisal William Yeager, sta začela skrivaj vleči kable skozi kanalizacijske jaške in rove pod univerzo. Rezultat njunega dela je bila naprava, ki sta jo poimenovala Blue Box. To je bil prvi večprotokolni usmerjevalnik (angl. router), ki je lahko povezal različne tipe računalnikov in omrežij. Napravo, ki je omogočala povezovanje različnih lokalnih omrežij in prevajanje podatkovnih paketov med njimi, sta uspešno uporabila znotraj obsežnega univerzitetnega kampusa, kar je bil za tisti čas izjemen tehnološki dosežek.
Logotip podjetja Cisco še danes stilizirano prikazuje znameniti most v San Franciscu.
Naprava je hitro postala uspešnica, povpraševanje drugih oddelkov in univerz pa je močno naraslo. Leonard in Sandy sta prepoznala poslovno priložnost ter se, opogumljena z uspehom, odločila trgu ponuditi komercialni izdelek. Decembra 1984 sta ustanovila podjetje Cisco, navdih za ime pa sta dobila v zadnjem delu imena njunega najljubšega mesta, San Francisco. Dve zanimivi dejstvi pri poimenovanju podjetja sta, da so ime sprva zapisovali izključno z malo začetnico, kar je neposredno izražalo njuno prvotno skromnost in tesno povezanost z omenjenim mestom, logotip podjetja pa še danes stilizirano prikazuje znameniti most Golden Gate. Vendar začetki samostojne poslovne poti niso bili lahki. Svoj izum sta poskušala prodati različnim potencialnim poslovnim partnerjem, uveljavljenim podjetjem in investitorjem, a takrat nihče ni pokazal pravega zanimanja za njuno napredno rešitev, saj je le redkim uspelo pravilno napovedati prihodnji pomen omrežnega povezovanja. Ker nista našla zunanjih vlagateljev ali zainteresiranih kupcev, sta morala poslovno pot nadaljevati povsem sama in se zanašati na izjemno skromna finančna sredstva, ki so jima ostala. Za preživetje podjetja sta izkoristila vse limite na kreditnih karticah, Sandy pa si je morala poiskati celo dodatno polovično zaposlitev.
Cisco AGS je bil prvi komercialni usmerjevalnik podjetja.
Stanje so dodatno poslabšali pravni spori s Stanfordom, ki je zahteval lastništvo nad tehnologijo, razvito na njegovih tleh. Po dolgotrajnih pogajanjih sta ustanovitelja privolila v plačilo licenčnin in odkup pravic, kar jima je omogočilo nemoteno komercializacijo izdelka. Ker nista imela na voljo velikih finančnih sredstev za drago oglaševanje, sta izdelke začela ponujati neposredno znanstvenim ustanovam, oddelkom za letalstvo in vesolje ter drugim specifičnim vladnim organizacijam, ki so že takrat aktivno uporabljale predhodnike današnjega sodobnega interneta. Kljub vsem oviram je bil trg lačen njunih izdelkov. Leta 1986 sta splovila prvi komercialni usmerjevalnik AGS, med prvimi kupci pa je bil tehnološki velikan HP. Uspeh je privabil tvegani kapital in sklad Sequoia je leta 1987 v podjetje vložil takrat ogromnih 2,5 milijona ameriških dolarjev. Prelomno leto za razvoj podjetja je bilo 1988, ko jim je uspelo razviti napredne usmerjevalnike, ki so lahko nemoteno, učinkovito in hkrati delovali z več različnimi omrežnimi protokoli. Zaradi te izjemne in prej nevidene vsestranskosti je Cisco končno začelo opažati in najemati veliko svetovnih korporacij, ki so prej uporabljale veliko bolj toge, nepraktične in manj prilagodljive omrežne sisteme.
Čeprav je prodaja njunih omrežnih naprav iz leta v leto hitro rasla in so bili izdelki na trgu izjemno dobro sprejeti, ustvarjeni čisti dobiček še vedno ni bil zadosten, da bi podjetje lahko nemoteno samostojno financiralo svoj eksplozivni tehnološki razvoj in pokrivalo vse visoke tekoče stroške poslovanja. Zaradi pomanjkanja lastnega kapitala sta bila prisiljena poiskati zunanjo finančno pomoč. Podjetnik Don Valentine in njegova družba Sequoia Capital, ki sta v Cisco vložila prepotrebna sredstva, sta na mesto izvršnega direktorja postavila izkušenega profesionalnega menedžerja Johna Morgridgea, ki je v podjetje vnesel strogo poslovno disciplino, osredotočenost na prodajne procese in korporativno strukturo. To je vodilo v neizogiben konflikt med akademsko usmerjenima ustanoviteljema in pragmatičnim vodstvom. Nesoglasja o strategiji vodenja in prihodnjega razvoja so dosegla vrhunec leta 1990, ko je podjetje uspešno izvedlo prvo javno ponudbo delnic na borzi Nasdaq. Kmalu po tem dogodku je upravni odbor odpustil Sandro Lerner, solidarni Leonard Bosack pa je takoj zatem prav tako dal odpoved. Oba sta prodala celoten lastniški delež v podjetju za takratnih približno 170 milijonov dolarjev in se popolnoma umaknila iz upravljanja Cisca.
John Chambers, ki je podjetje prevzel leta 1995, je vizionarsko vodil Cisco skozi dve desetletji velikih premikov na trgu.
Kljub izgubi ustanoviteljev je imel Cisco v 90. letih prejšnjega stoletja idealno izhodišče za eksplozivno rast, ki jo je prinesel razcvet svetovnega spleta. Leta 1995 je vodenje podjetja prevzel John Chambers, vizionarski voditelj, ki je zaznamoval naslednji dve desetletji Cisca. Chambers je pravilno predvidel, da internet ne bo spremenil le komunikacije, temveč celotno svetovno gospodarstvo. Pod njegovim vodstvom se je Cisco preoblikoval iz nišnega proizvajalca strojne opreme za usmerjanje v ponudnika celovitih omrežnih rešitev. Ključni steber strategije rasti v tem obdobju je postala agresivna in izjemno uspešna politika prevzemov drugih podjetij. Namesto da bi vse tehnologije razvijali sami v laboratorijih, so sistematično kupovali inovativna zagonska podjetja, ki so že imela razvite napredne rešitve na področju lokalnih omrežij, preklapljanja podatkov in varnosti. S prevzemom podjetja Crescendo Communications je Cisco vstopil na trg omrežnih stikal, kar se je izkazalo za eno najdonosnejših potez v zgodovini tehnološke industrije, saj so stikala serije Catalyst postala standard v korporativnih okoljih.
V drugi polovici 90. let je nastala prava internetna mrzlica. Vsako podjetje, ponudnik internetnih storitev in telekomunikacijski operater so nujno potrebovali usmerjevalnike in stikala za izgradnjo svoje infrastrukture, edini pravi naslov za tovrstno opremo pa je bil Cisco. Vrednost podjetja je rasla v nebo, marca 2000 pa je Cisco za kratek čas postal najvrednejše podjetje na svetu s tržno kapitalizacijo, ki je presegla 550 milijard dolarjev. Ta uspeh je bil kratkotrajen, saj je internetni balon kmalu zatem počil. Povpraševanje po telekomunikacijski opremi je čez noč usahnilo, mnoga novonastala internetna podjetja so propadla, velika telekomunikacijska podjetja pa so imela ogromne zaloge neuporabljene opreme. Cisco se je soočil z največjo krizo v svoji dotedanji zgodovini, vrednost njegovih delnic je drastično upadla, podjetje pa je prvič moralo odpustiti na tisoče delavcev in odpisati več milijard dolarjev zastarelih zalog materiala.
Kljub hudemu udarcu je Cisco pod vodstvom Johna Chambersa krizo preživel in se iz nje naučil pomembnih lekcij o prilagodljivosti in upravljanju tveganj. V prvem desetletju 21. stoletja se je podjetje začelo usmerjati v diverzifikacijo portfelja. Omrežna infrastruktura je ostala njihovo jedro, vendar so se močno osredotočili na nova področja, kot so internetna telefonija, videokonferenčni sistemi in varnostne rešitve. Prevzem podjetja Linksys leta 2003 jim je omogočil močan vstop na trg domačih uporabnikov in manjših pisarn, z nakupom podjetja WebEx leta 2007 pa je Cisco postavil temelje za svojo prisotnost na področju programske opreme za sodelovanje na daljavo, kar se je izkazalo za izjemno vizionarsko potezo, ki je obrodila sadove v naslednjih desetletjih, ko je delo od doma postalo splošno sprejeta praksa.
Leta 2015 je vodenje Cisca prevzel Chuck Robbins, ki je direktor podjetja še danes.
Z razvojem tehnologije računalništva v oblaku in eksplozijo mobilnih naprav se je Cisco znova znašel pred izzivom transformacije. Tradicionalni poslovni model prodaje drage namenske strojne opreme je začel izgubljati zagon pred cenejšo generično strojno opremo in programsko definiranimi omrežji, kjer se inteligenca omrežja seli v programsko opremo v oblaku. Leta 2015 je po dveh desetletjih vodenje podjetja od Chambersa prevzel Chuck Robbins. Novi izvršni direktor je začel izvajati korenit premik podjetja k poslovnemu modelu, ki temelji na naročninah in programski opremi. Cisco se je začel pozicionirati kot ponudnik celostnih digitalnih platform, ki ne zagotavljajo le povezljivosti, temveč predvsem analitiko, kibernetsko varnost in avtomatizacijo upravljanja omrežij. Izjemna prilagodljivost v kriznih trenutkih in zvestoba osnovnemu poslanstvu sta omogočili, da je Cisco uspešno preživel vse zgodovinske pretrese ter ostal ključen, nepogrešljiv in trajen gradnik sodobne informacijske družbe in globalnega gospodarstva.
