• Eiffel

    Razliko med Evropejci in Američani včasih presenetljivo nazorno pokažejo celo programski jeziki. Ko se je v sedemdesetih letih minulega stoletja iskal učinkovitejši nadomestek za zbirnik, sta onkraj velike luže Brian Kernigan in Dennis Ritchie izumila C, z nekoliko drugačnimi motivi pa je v slavnem švicarskem inštitutu ETH Niklaus Wirth utemeljil pascal.

    Objavljeno: 5.6.2006 21:35 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Junij 2004
  • Programerske novice: junij 2004

    Z dodatnimi sredstvi Novella projekt Mono napreduje še uspešneje in je vse bolj priljubljen tudi med razvijalci. Tako je bila nedavno objavljena preizkusna različica 1.0, ki je pomemben mejnik v razvoju vsakega programskega izdelka.

    Objavljeno: 5.6.2006 21:13 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Junij 2004
  • Omrežne nastavitve v Linuxu

    Novejše distribucije Linuxa omogočajo uporabnikom preprosto spreminjanje omrežnih nastavitev v okenskem okolju. Poznamo pa tudi izviren in nekoliko zahtevnejši način postavljanja omrežja v tekstovnem načinu neposredno s sistemskima programoma ifconfig in route. Na voljo so tudi številne omrežne datoteke, ki se razlikujejo glede na distribucijo.

    Objavljeno: 5.6.2006 20:50 | Avtor: Dalibor Kranjčič | Monitor Junij 2004
  • Borlandov par

    Dva najpomembnejša Borlandova izdelka sta pred kratkim izšla v novih, prelomnih različicah.

    Objavljeno: 5.1.2006 21:09 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Maj 2004
  • Programerske novice: maj 2004

    Microsoft je brez pompa objavil, da odpira novo spletišče, namenjeno spremljanju komunikacije med razvijalci. Spletišče, imenovano "Kanal 9" - navdih za ime je oznaka zvočnega kanala, ki ga številni letalski prevozniki uporabljajo za obveščanje potnikov o poteku leta - vsebuje priljubljena spletna komunikacijska orodja, kot so spletni dnevniki (blogs), forumi, zbirke znanja "wiki" in novice, opremljene z večpredstavnimi dodatki.

    Objavljeno: 5.1.2006 21:06 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Maj 2004
  • XML in relacijska baza

    Nedavno smo govorili o strukturiranju podatkov XML, tokrat pa si bomo pogledali, kako je mogoče take podatke hraniti v relacijski bazi podatkov. Osredotočili se bomo predvsem na dvoje - kako napravimo dokument XML, ki vsebuje podatke iz relacijske baze, in na kakšne načine lahko podatke iz dokumentov XML shranimo v bazo.

    Objavljeno: 8.12.2005 23:31 | Avtor: Gregor Humar | Monitor November 2005
  • Programerske novice

    Glede na odnos do jave in proste kode, ki ga je minula leta kazal Microsoft, sodi sveže napovedano sodelovanje med ponudnikom prostokodnega programskega strežnika za javo in največjim programskim podjetjem bolj v rubriko "Saj ni res, pa je...". In vendar je res. Microsoftov vodja za strategijo platformskih tehnologij, Bill Hilf, ki je bil še nedavno eden vidnejših mož v IBMu, odgovornih za Linux, je pojasnil prednosti, ki jih obe strani vidita v prihodnjem dolgoročnejšem načrtovanju. Programski strežnik JBoss naj bi se ob pomoči truda obeh podjetij veliko bolj znašel na podlagi strežniških Oken, in to naj bi dvignilo priljubljenost obeh.

    Objavljeno: 8.12.2005 23:30 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor November 2005
  • XUL, maščevanje plazilca

    Odpiranje programov v splet je nadvse priljubljeno, žal pa spletni brskalniki niso bili nikoli namenjeni izvajanju resnih programov. Dokler ni prišel XUL.

    Objavljeno: 18.11.2005 19:12 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor April 2004
  • Programerske novice: april 2004

    V tej številki predstavljamo XUL, označevalni jezik za hitro izgradnjo uporabniških vmesnikov, s katerim je zgrajena zunanja podoba celotne palete izdelkov Mozille (brskalnik, e-pošta, koledar, klepet...). V želji, da bi XUL približali širši množici razvijalcev, je Mozilla Foundation razgrnila načrte za prihodnost. Najzanimivejši del predlogov je izdelava razvojnega orodja, dodatka za priljubljeni Eclipse, ki bi omogočal hitrejšo izgradnjo vmesnikov XUL. Mozilla se želi prikupiti razvijalcem še z razširjeno podporo programskim jezikom. Poglavitni programski jezik je še vedno javascript, ki ga želijo nadgraditi v veliko zmogljivejši javascript 2, svoj dan pa bodo dočakali tudi programerji v pythonu in pozneje tudi v perlu. Zaradi navezave na Eclipse in tradicionalnega sodelovanja s Sunom si marsikdo obeta tudi izboljšano podporo programiranju Mozille in gradnikov novih programov zanjo v javi, kar bi izvrstno sovpadalo z neodvisnostjo od podlage, ki jo sicer že ponuja XUL. Žal čvrstejše zavezanosti javi zaenkrat iz uradnih sporočil ni zaznati. Vsekakor bo več podatkov na voljo na posebnem spletišču za razvijalce, developers.mozilla.org, ki ga pripravljajo.

    Objavljeno: 18.11.2005 19:10 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor April 2004
  • SAML - Označevalni jezik za varnostne trditve

    Številni z dvermi opremljeni ponudniki storitev omogočajo "enkratno prijavo" (SSI, Single Sign-In). S SAML (Security Assertion Markup Language) gremo lahko korak naprej in omogočimo "enkratno prijavo" (SSO, Single Sign-On) na več spletnih mest.

    Objavljeno: 31.10.2005 15:53 | Avtor: Ivan Verdonik | Monitor Oktober 2005
  • Programerske novice: oktober 2005

    Potreba po standardiziranem načinu prikaza vektorske grafike na spletnih straneh je iz dneva v dan večja, ustrezen standard, SVG (Scalable Vector Graphics), pa je bil pri organizaciji W3C potrjen že davnega januarja 2003. Ne le za grafikone in logotipe, vektorska grafika je ključna za upodobitev naprednejših uporabniških vmesnikov in prenos zahtevnejših namenskih programov v splet. Hkrati zaradi silno kompaktne oblike v zapisu XML (ki jo je mogoče tudi učinkovito in neopazno stisniti pred prenosom po omrežju) tudi varčuje z omrežnimi zmogljivostmi. Bitne slike so namreč silno potratne, hkrati pa ne omogočajo zveznega povečevanja (ali krčenja) ob ohranjanju kakovosti.

    Objavljeno: 31.10.2005 15:52 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Oktober 2005
  • Programerske novice: marec 2004

    V tej številki predstavljamo XUL, označevalni jezik za hitro izgradnjo uporabniških vmesnikov, s katerim je zgrajena zunanja podoba celotne palete izdelkov Mozille (brskalnik, e-pošta, koledar, klepet...). Očitno pa se Mozilla uveljavlja tudi kot podlaga za druge programe. Podjetje Lindows.com je z jezikom XUL zgradilo zmogljiv urejevalnik spletišč Nvu (nekakšna kratica za new view), ki je funkcionalno precej podoben Macromediinemu Dreamweaverju. Mimogrede, Lindows OS je izpeljanka Linuxa, navzven zelo podobnega Oknom, odtod tudi ime, zaradi katerega so v sodnem sporu z Microsoftom. Ker je podjetje usmerjeno k alternativnemu namizju, je ocenilo, da rast njegove priljubljenosti brez spodobnega urejevalnika spletnih strani ne bo mogoča. Za lažji začetek so se povezali s projektom Mozilla.org. V razvojno ekipo jim je uspelo pritegniti tudi Daniela Glazmana, ki je bi glavni programer izdelka Mozilla Composer, urejevalnika spletnih strani, ki je del skupka programov, znanega predvsem po brskalniku.

    Objavljeno: 24.10.2005 19:48 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Marec 2004
  • Uporaba večpredstavnih knjižnic SDL

    SDL (Simple DirectMedia Layer) je večpredstavna knjižnica, podobna DirectX, vendar jo je bistveno enostavneje uporabljati.

    Objavljeno: 24.10.2005 19:39 | Avtor: Dalibor Kranjčič | Monitor Marec 2004
  • Strukturiranje podatkov XML

    XML (eXtensible Mark-up Language - razširljiv jezik za označevanje) se je že precej uveljavil kot jezik za izmenjavo strukturiranih podatkov. Ključ do njegove uporabnosti je zajet že v njegovem imenu - prav razširljivost je namreč bistvo njegove prilagodljivosti.

    Objavljeno: 30.9.2005 15:00 | Avtor: Gregor Humar | Monitor September 2005
  • Programerske novice: september 2005

    Po letih obljub so razvijalci dočakali razkritje celotne izvirne kode Sunovega najpomembnejšega programskega izdelka, operacijskega sistema Solaris (OpenSolaris). Po tem, težavnem, a nadvse pomembnem koraku, pa se očitno obeta še več podobnih razkritij. Vodilni možje v Sun Microsystems so že večkrat napovedovali, da bodo razkrili kodo prav vseh svojih programskih izdelkov, saj so navsezadnje predvsem podjetje za izdelavo strojnih sistemov, odprta koda programske opreme, ki jih poganja, pa omogoča lažje vzdrževanje, v katerem lahko sodeluje vsa zainteresirana javnost.

    Objavljeno: 30.9.2005 14:59 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor September 2005
  • Pozor, hekerji (4)

    Naslednja stopnja v pripravi napada, ki je pogosto že skoraj napad sam, je popisovanje (enumeration). Za popisovanje je značilno, da že gre za dejaven stik z napadenim sistemom, zato napadeni sistem te aktivnosti praviloma zabeleži, vprašanje je le, ali kdo to preverja in sprejema ustrezne protiukrepe.

    Objavljeno: 30.9.2005 14:53 | Avtor: Ivan Verdonik | Monitor September 2005
  • Programerske novice: februar 2004

    Sun, znan po neodvisni vmesni kodi (bytecode), ki omogoča izvajanje javanskih programov na najrazličnejših podlagah, je povabil svoja konkurenta, IBM in Cray, k razvoju novega rodu vmesne kode, neodvisne od strojne podlage, ki bo bistveno zmogljivejša od trenutne ponudbe. Neodvisna vmesna koda naj bi omogočila preprostejše programiranje najsodobnejših visoko zmogljivih računalnikov (High Productivity Computing Systems, presegli naj bi zmogljivost peta FLOPS, več kot 1015 operacij s plavajočo vejico na sekundo), katerih razvoj s posebnim programom vzpodbuja ameriška vlada, razvili pa naj bi jih do konca desetletja.

    Objavljeno: 10.9.2005 20:58 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Februar 2004
  • Programiranje v operacijskem sistemu Linux

    Pisanje zahtevnejših namenskih programov praviloma zahteva razumevanje principov delovanja operacijskega sistema. Linux obsega orodja in notranje mehanizme, ki omogočajo dostop do pomembnih sistemskih virov in funkcij. V nadaljevanju bomo spoznali nekaj ključnih besed operacijskega sistema Linux in podali zglede v programskem jeziku C.

    Objavljeno: 10.9.2005 12:34 | Avtor: Dalibor Kranjčič | Monitor Februar 2004
  • Programi brez špeha - 2. del

    Prejšnji mesec smo izvedljivo datoteko s prvotnih 11480 bajtov ob neokrnjeni funkcionalnosti skrčili na vsega 352 bajtov. Tokrat bomo zadevo prignali do skrajnih meja in napisali nič manj kot najkrajši izvedljiv program, kar se jih sploh da napisati za sistem GNU/Linux z zapisom ELF.

    Objavljeno: 10.9.2005 12:33 | Avtor: Primož Peterlin | Monitor Februar 2004
  • Programerske novice: julij-avgust 2005

    Podjetja spoznavajo pomen spletne skupnosti, ki jim lahko pomaga pri razvoju programske opreme. Nekatera svoj uspeh med drugim dolgujejo tudi odprti kodi in vzpodbujajo njen nadaljnji razvoj. Eno takšnih je Google, ki je skozi zanimiv program "Poletje kode" omogočilo denarno vzpodbudo za vse študente, ki so se odločili čez poletje izpolniti katero od ponujenih nalog. Dokaj zajetna nagrada 4500 dolarjev je bila na voljo za najrazličnejše projekte, ki so jih ponudile številne mentorske orgranizacije, od Apache Software Foundation do XWiki in seveda samega Googla.

    Objavljeno: 1.9.2005 13:07 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Julij 2005
  • Pozor, hekerji (3)

    Pregledovanje sistemov hekerji izvajajo običajno potem, ko so že podrobneje spoznali žrtev. Pogosto pa gre tudi za slepo pregledovanje, še posebej, kadar se pojavi nova ranljivost. Klasično pregledovanje poteka v treh stopnjah: najprej odkrivanje aktivnih sistemov, potem strežniških programov in končno vrste operacijskega sistema

    Objavljeno: 1.9.2005 13:06 | Avtor: Ivan Verdonik | Monitor Julij 2005
  • Groovy

    Če nas zanima hitro sestavljanje testnih primerov, povezovanje različnih sistemov ali spletnih storitev, razvoj pomožnih programčkov ali pripomočkov za enkratno rabo, zna biti nov skriptni jezik, ki temelji na javi, groovy, izvrstna izbira.

    Objavljeno: 14.8.2005 02:21 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Julij 2005
  • Programerske novice: junij 2005

    Ker po precej hrupa še vedno ne kaže, da bo Sun popolnoma sprostil izvirno kodo jave, se je z lastno pobudo oglasila organizacija Apache Software Foundation (ASF). Vse več izdelkov ASF, ki je najbolj poznana po spletnem strežniku, temelji na javi (Ant, Tomcat, Geronimo...). S tem postajajo vse bolj odvisni od temeljne podlage in morda so ravno zaradi tega sprožili projekt Harmony, katerega cilj je izdelati neodvisno in prosto izvedbo jave, skladno s specifikacijo J2SE 5 (kodno ime Tiger).

    Objavljeno: 25.6.2005 12:54 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Junij 2005
  • Perl - programska izvedba poštnega odjemalca in odjemalca FTP

    Perl (Practical Extraction and Report Langauge) je programski jezik, ki je bil prvotno namenjen pregledovanju in obdelavi tekstovnih datotek ter ustvarjanju poročil iz pridobljenih podatkov, vendar danes ponuja veliko več. Prosto dostopni perlovski moduli nadgradijo obstoječo funkcionalnost z vnaprej pripravljenimi razredi, funkcijami in rutinami. Z vključevanjem teh v kodo lahko povsem preprosto pošljemo sporočilo elektronske pošte ali preslikamo datoteko v oddaljeni računalnik s prenosom FTP.

    Objavljeno: 25.6.2005 12:53 | Avtor: Dalibor Kranjčič | Monitor Junij 2005
  • Pozor, hekerji (2)

    V tej številki predstavljamo nekaj varnostnih napotkov in orodij za zaščito pred hekerskimi vdori. Tako bomo na kratko predstavili značilnosti požarnih zidov, detektorjev vdorov in skenerjev ranljivosti. Pri tem si bomo podrobneje ogledali detektor vdorov Snort in iskalec ranljivosti Nessus.

    Objavljeno: 25.6.2005 12:09 | Avtor: Ivan Verdonik | Monitor Junij 2005
  • Programerske novice: april 2005

    Iz boja treh mogočnih spletnih dveri, ki ga je dodobra razplamtel vse bolj agresivni Google, bodo očitno precej koristi potegnili tudi razvijalci. Yahoo je nedavno odprl programski vmesnik (API) za dostop svojega iskalnika, s katerim lahko spletni mojstri znatno izboljšajo storitve na svoji spletni strani. Podobno kot pri Googlu je treba zaprositi za uporabniško številko, s katere lahko zatem izkoriščamo razvojni komplet (SDK), ki nam ponuja knjižnice in zglede v perlu, pythonu, PHPju, javi in javascriptu. Vsa koda je na voljo pod dovoljenjem BSD, kar nam omogoča, da jo izkoriščamo praktično brez omejitev ali zahtev po objavi naših lastnih izboljšav.

    Objavljeno: 19.4.2005 08:05 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor April 2005
  • Pozor, hekerji

    Ali ste se kdaj vprašali, ko ste slišali, da so hekerji vdrli v ta ali oni sistem, kako so to storili? Opisali bomo nekatere njihove postopke in videli boste, da niso (sami) geniji. Pravzaprav so večinoma nekakšni nedeljski kuharji, ki pripravljajo jedi po tujih receptih. V žargonu jim pravimo kar hekerski "malčki" (script kiddies).

    Objavljeno: 19.4.2005 08:05 | Avtor: Ivan Verdonik | Monitor April 2005
  • Programerske novice: oktober 2004

    Nedavno se je na spletnih straneh Suna znašla sveža preizkusna različica standardne jave 5 (JDK 1.5.0), tokrat označena kot kandidat za dokončno različico (release candidate). Hkrati so odgovorni možje v omenjenem podjetju označili 30. september za dan končnega izida sveže jave.

    Objavljeno: 31.3.2005 11:25 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Oktober 2004
  • S Qtopio na mobilne naprave

    Qtopia je podlaga za grafične uporabniške programe na ročnih računalnikih in mobilnih telefonih, temelječih na GNU/Linuxu. Je izdelek znanega razvijalca knjižnice QT, podjetja TrollTech. Knjižnica Qt je znana predvsem zato, ker je temelj odprtokodnega namiznega okolja KDE.

    Objavljeno: 31.3.2005 08:41 | Avtor: Gorazd Golob | Monitor September 2004
  • Programerske novice: september 2004

    Programerjem v javi je od nedavna na voljo preprosta, a učinkovita rešitev za uporabo gruče podatkovnih strežnikov. Take gruče so še posebej primerne za spletne programe, ki so lahko zelo obremenjeni, od njih pa se pričakuje zanesljivo delovanje 24 ur na dan.

    Objavljeno: 31.3.2005 08:41 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor September 2004

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

JXGuB2E3qYI

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji