Programerske novice

Objavljeno: 8.12.2005 23:30 | Avtor: Uroš Mesojedec | Kategorija: Programer | Revija: November 2005

Microsoft in JBoss

Glede na odnos do jave in proste kode, ki ga je minula leta kazal Microsoft, sodi sveže napovedano sodelovanje med ponudnikom prostokodnega programskega strežnika za javo in največjim programskim podjetjem bolj v rubriko "Saj ni res, pa je...". In vendar je res. Microsoftov vodja za strategijo platformskih tehnologij, Bill Hilf, ki je bil še nedavno eden vidnejših mož v IBMu, odgovornih za Linux, je pojasnil prednosti, ki jih obe strani vidita v prihodnjem dolgoročnejšem načrtovanju. Programski strežnik JBoss naj bi se ob pomoči truda obeh podjetij veliko bolj znašel na podlagi strežniških Oken, in to naj bi dvignilo priljubljenost obeh.

JBoss v minulih letih krepko raste, čeprav je izdelek sam brezplačen in na voljo s prosto izvirno kodo z dovoljenjem LGPL. Njegov prvi programer, Marc Fleury, ki se je v ZDA preselil iz Francije in po prvem propadlem podjetniškem preizkusu doživel velik uspeh z ustanovitvijo istoimenskega podjetja, slovi kot kontroverzna osebnost. Kljub nedvomni kakovosti izdelka in razvoju pod eno od prostokodnih licenc je zanetil že precej polemik zaradi nenavadnih načinov iskanja dobička, kot je bil npr. poizkus prodajanja dokumentacije. Na drugi strani je Microsoft deloval precej izgubljeno ob izzivu odprte in proste kode, ki predvsem v strežnikih, pričakovanem trgu širitve za Microsoft, doživlja vse večji uspeh in počasi osvaja čedalje večji tržni delež. Po vrsti bolj ali manj neposrednih napadov na samo gibanje se zdi, da so v Redmondu počasi prešli v fazo sodelovanja. Zgovorna je še sveža izjava šefa, Steva Ballmerja: "Pri nas ne tekmujemo z gibanji, temveč z izdelki."

Kakorkoli že, podjetji sta bili očitno le navidezno na različnih bregovih in želita v prihodnje uspešno sodelovati. V prvi fazi ne gre za nikakršne finančne transakcije, temveč bosta obe strani angažirali programerje, ki naj bi izboljšali sodelovanje med podlagama na naslednjih področjih:

-  Okenski imenik (Active Directory) - JBoss naj bi podpiral enotno prijavo in vzdrževanje identitet, shranjenih v imeniku.

-  Spletne storitve - enotni standardi za objavo in uporabo spletnih storitev podlage .net in strežnika JBoss.

-  Vzdrževanje - možnost upravljanja JBossa v Oknih ob pomoči Microsoftovega izdelka Operations Manager.

-  Podatkovni strežnik - JBossova izvedba arhitektur Hibernate in EJB bo kot nižje ležeči podatkovni strežnik izkoriščala SQL Server.

Prve izboljšave pri gostovanju JBossa v Oknih naj bi bile javnosti predstavljene v letu dni.

Skupni trud obeh podjetij seveda meri na skupne konkurente, predvsem podjetji BEA, ponudnika programskega strežnika WebLogic, in IBM, katerega WebSphere uživa trenutno največji tržni delež (37 % po nedavni študiji IDC), IBM pa ga seveda ponuja predvsem na lastnih operacijskih sistemih in seveda v Linuxu. IBM sicer javno označuje JBoss za manj zmogljiv strežnik, neprimeren za večje organizacije. Po drugi strani pa so posredno tudi sami priznali, da zna biti WebSphere zaradi cene ali morda kompleksnosti neprimeren za številna majhna in srednje velika podjetja. IBM je tako nedavno prevzel podjetje GlueCode Software, ki je ponujalo svoj, preprostejši programski strežnik, temelječ na ogrodju Apache Geronimo. Tako lahko v kratkem od IBM pričakujemo nekakšen "lahki" WebSphere.

http://www.jboss.com/

Odgovor BEA

Soočeno z izzivi z več strani, odgovarja tudi BEA, podjetje, ki ponuja nekdanjega tržnega prvaka, danes pa po tržnem deležu drugouvrščeni programski strežnik za javanske poslovne aplikacije, WebLogic. Java je ob svojem prihodu obljubljala povsem drugačno programsko opremo, katere pomembna lastnost naj bi bila tudi zmožnost dinamičnega nadgrajevanja, kot ga je njega dni demonstriral spletni brskalnik HotJava. No, pri tržno uspešnejših javanskih izdelkih smo morali na tako zmožnost čakati skoraj deset let.

Nova različica BEA WebLogic, imenovana kar Real Time Edition, ponuja nadgradnje v živo, med delovanjem strežnika. Nekakšen "hot swapping", kot ga poznamo že pri strojni opremi. Ali, kot se je slikovito izrazil šef podjetja, Alfred Chuang: "Zamislite si menjavo motorja v dirkalnem avtu med dirkanjem." Vroče nadgradljivi strežnik naj bi bil poseben izdelek, ločen od glavne ponudbe, ki jo trenutno predstavlja WebLogic Server 9.

BEA, soočena s pritiski z odprtokodne (JBoss) in lastniške strani (IBM), se hkrati tudi pospešeno diverzificira na različne nove trge, povezane s storitveno arhitekturo (SOA), kot so sporočanje, varnost, poenotenje podatkov... Hkrati so v podjetju napovedali, da bodo začeli podpirati več podlag, med drugim tudi Microsoftovo .net.

http://www.bea.com/

Prihaja MySQL 5

Konec septembra je ugledal luč sveta prvi kandidat končne različice že petega rodu priljubljenega podatkovnega strežnika MySQL, ki naj bi bil najpomembnejša nadgradnja njegovih zmogljivosti do zdaj.

Preizkusne različice MySQL 5.0 so bile prenesene s spletišča že v več kot 2 milijona izvodih in po informacijah "s terena" so ponekod celo v resni, "produkcijski" uporabi. Zato so v švedskem podjetju MySQL AB prepričani, da bo nova različica doživela velik uspeh in bo delovala zanesljivo. Težišče razvoja te različice se je sukalo okoli treh prioritet: zmogljivosti, zanesljivosti in enostavne rabe. Ključne novosti petega rodu spadajo v grobem v tri skupine: nove zmožnosti, skladne s standardom ANSI SQL, prilagajanje obstoječih zmožnosti omenjenemu standardu in novi pogoni shrambe podatkov, orodij in razširitev za podatkovni strežnik. Med njimi lahko posebej izpostavimo:

-  pogledi (samo za branje in za popravljanje),

-  shranjeni postopki in funkcije, ki izkoriščajo skladnjo SQL:2003 (kot IBMov DB2),

-  prožilci na ravni vrstice,

-  kazalci na strani strežnika (samo za branje, brez pomikanja),

-  striktni način, ki opozarja na napačne oblike podatkov (npr. neveljavni datum),

-  informacije o podatkovni shemi, dostopne na standardni način ANSI SQL,

-  natančnejša preračunavanja vgrajenih finančnih in matematičnih funkcij,

-  shramba za besedilo spremenljive dolžine (tip VARCHAR) podpira dolžine do 64 kB,

-  dva nova pogona shrambe: ARCHIVE za velike količine podatkov, kjer ni potreb po indeksiranju, in FEDERATED za dostop do tabel v oddaljenih strežnikih,

-  orodje za nadzor strežnika, tudi v oddaljenih računalnikih.

V želji, da bi bil dokončan MySQL 5.0 še boljši, je podjetje razpisalo celo nagradno igro za najuporabnejše povratne informacije, ki jih pričakujejo iz javnega preizkušanja. Med nagradami najdemo Applove iPod nano in vabila na konferenco uporabnikov MySQL prihodnje leto. Več o tekmovanju najdete na zadnji spletni povezavi spodaj.

http://dev.mysql.com/downloads/mysql/5.0.html

http://dev.mysql.com/doc/mysql/en/mysql-5-0-nutshell.html

http://dev.mysql.com/mysql_5_contest.html

Nokia za Mrk

Priljubljeno odprtokodno ogrodje za različna razvojna okolja, Eclipse, ki ga je začel razvijati IBM, zdaj pa ga vodi z njegove strani podprta neprofitna organizacija, je pridobilo še enega pomembnega zaveznika, finsko Nokio. Glede na dejavnost, s katero se ukvarja, seveda ne čudi, da želi Nokia Eclipse prilagoditi v najboljše razvojno okolje za izdelavo programske opreme, namenjene "najmanjši" javi, J2ME, ki je že našla dom v številnih mobilnih napravah.

Nokia je svoje zavezništvo projektu Eclipse potrdila z vstopom v upravni odbor organizacije in s pridobitvijo statusa strateškega razvijalca ogrodja. Že v začetku bo prispevala tudi precej lastne kode. Prvi cilj je nadgradnja ogrodja v prvovrstno razvojno okolje za mobilna javanska profila MIDP in CDC, pozneje pa naj bi se nadgradnja razširila tudi na druge programske jezike. Posebej zanimiva bi bila raba Eclipsa kot ogrodja za razvoj aplikacij operacijskega sistema Symbian, čeprav je to le ugibanje, saj uradnih napovedi, ki bi kazale v to smer, še ni.

http://www.eclipse.org/

http://www.nokia.com/

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki