Programerske novice: september 2005

Objavljeno: 30.9.2005 14:59 | Avtor: Uroš Mesojedec | Kategorija: Programer | Revija: September 2005

Sun odpira kodo

Po letih obljub so razvijalci dočakali razkritje celotne izvirne kode Sunovega najpomembnejšega programskega izdelka, operacijskega sistema Solaris (OpenSolaris). Po tem, težavnem, a nadvse pomembnem koraku, pa se očitno obeta še več podobnih razkritij. Vodilni možje v Sun Microsystems so že večkrat napovedovali, da bodo razkrili kodo prav vseh svojih programskih izdelkov, saj so navsezadnje predvsem podjetje za izdelavo strojnih sistemov, odprta koda programske opreme, ki jih poganja, pa omogoča lažje vzdrževanje, v katerem lahko sodeluje vsa zainteresirana javnost.

Novost med odprtokodnimi izdelki Suna je njihov programski strežnik Application Server 9.0 PE, razvit pod delovnim imenom Glassfish. Izdelek je postal odprt, čeprav še ni v celoti končan. Cilja namreč na popolno združljivost s podlago J2EE 5. Koda je dostopna pod dovoljenjem CDDL (Common Development and Distribution License), ki je enako, kakor za Open Solaris in predstavlja bistveno poenostavitev glede na prejšnje pogoje rabe (čeprav tudi zadnje dovoljenje še vedno ne predstavlja popolnoma proste kode, kakor jo določa dovoljenje GPL).

Podobno, kakor pri operacijskem sistemu, lahko tudi za programski strežnik ugotovimo, da odpiranje kode pomeni predvsem poizkus povečanja precej majhnega tržnega deleža. Tržišče javanskih programskih strežnikov je še posebej zasičeno, s celo vrsto visoko zmogljivih, tudi prosto- ali odprtokodnih rešitev, kakršna je JBoss.

https://glassfish.dev.java.net/

Razvoj za Mozillo

Spletni brskalnik Firefox je številnim uporabnikom predstavil zanimive tehnologije, ki jih je v minulih letih zgradila organizacija Mozilla Foundation. V resnici so pripravili zmogljivo podlago, na kateri je mogoče hitro razviti zmogljive programe, kot je npr. nedavno objavljeni urejevalnik spletišč. nVU, ki temelji na Mozilla Composerju.

Zaradi tega je zelo razveseljiva novica, da je po dolgotrajnem in napornem delu luč sveta končno zagledalo spletišče za razvijalce, na kratko poimenovano devmo. Zaradi pisane zgodovine projekta je bila dokumentacija, pomembna za razvijalce, doslej razmetana širom spleta, marsikatere podatke je bilo še vedno treba iskati na zastarelih straneh že skoraj pozabljenega podjetja Netscape.

Devmo ponuja cel kup zanimivih člankov, vključno z opisom vročih tehnologij, kot so Ajax, SOAP/XML-RPC ali SVG in njihovo uporabo na podlagi Mozilla.

Razvoj za Mozillo pa zanima tudi velikane računalniške industrije. IBM je na svojih spletnih straneh nedavno objavil zanimiv članek razvojnega inženirja, namenjen prenosu spletnih programov, prilagojenih posebej za brskalnik IE, v bolj standardno okolje Mozille/Firefoxa. Prispevek je zanimiv, saj opisuje tako strategije uspešnega razvoja za splet, razlike med brskalnikoma, pripomočke Mozille in tudi posamezne tehnike migracije.

http://developer.mozilla.org/

http://www.nvu.com/

http://www.ibm.com/developerworks/web/library/wa-ie2mozgd/

Dve kratki o javi

Projekt Harmony, skozi katerega želi organizacija Apache Software Foundation razviti standardno in popolnoma prosto različico standardne jave, je dobil neformalno, vendar jasno podporo s strani IBM. Modri velikan je obljubil sodelovanje z lastno kodo in razvijalci. Trenutno je sodelovanje omejeno na svetovanje pri načrtovanju. IBM je seveda strateško zainteresiran za prosto javo in bi s polno podporo projektu lahko pomagal uresničiti njegove cilje v zelo kratkem času. V tem trenutku pa je še vedno nejasno, kakšni so načrti Suna, zato tudi najverjetneje (zaenkrat) dokaj previdno sodelovanje IBMa v projektu.

Apple pa se je odločil, da bo javo "zamrznil". Programiranje v javi je ena bolj zanimivih možnosti razvoja namenskih programov za Mac OS X z uporabo ogrodja Cocoa, saj omogoča hiter razvoj in videz, popolnoma skladen z drugimi domorodnimi programi. Na žalost pa sporočilo na spletišču za razvijalce (Apple Developer Connection) obeta slabe čase. Novosti, ki jih bo Mac OS X dobil po različici 10.4, naj ne bi imele vmesnikov za njihovo izkoriščanje v okolju Cocoa-Java. Tako razvijalcem, ki želijo izkoristiti najsodobnejše dodatke bodočih različic Mac OS X, ne preostane drugega, kakor da se lotijo razvoja v objective-C.

http://incubator.apache.org/projects/harmony.html

http://developer.apple.com/documentation/Cocoa/Conceptual/LanguageIntegration/index.html

Prihodnost C++

Oče programskega jezika C++, Bjarne Stroustrup, je objavil članek z osebnim pogledom na novosti prihajajoče prenove standarda, zaenkrat znane kot C++0x (0x zato, ker naj bi bila gotova še v tem desetletju, aktualen standard je namreč C++98). Zanimiv poudarek v članku je, da naj bi jezik ohranil kaj največjo mero združljivosti z obstoječo kodo, vendar vseeno odpravil nekatere zapletene podrobnosti, ki uporabo jezika otežijo začetnikom, prav tako pa se zavzema, da naj se novosti namesto v sam programski jezik raje uvrščajo v standardno programersko knjižnico. Pri sodobnih programskih jezikih (ali bolje rečeno okoljih) so priložene knjižnice pravzaprav postale že pomembnejše od udobja in zmogljivosti samega jezika.

http://www.informit.com/content/images/art_stroustrup_2005/elementLinks/rules.pdf

Drupal rešen

Odprtokodni sistemi za upravljanje vsebin (CMS) so eno najbolj razburkanih področij spletnih programov. Zmogljiv predstavnik te družine je tudi Drupal. Razvit v priljubljenem jeziku PHP ponuja cel kup naprednih zmožnosti, kot je nadzor uporabnikov, upravljanje toka dokumentov, možnosti skupinskega dela, objava vsebin v XML ...

Sun je prispeval stežnik Sun Fire V20z, ki bo omogočil zanesljivo in zmogljivo strežbo vsebin, povezljivost bo zagotovil Open Source Lab na univerzi v Oregonu, prostovoljci pa so zbrali tudi prek 10.000 dolarjev donacij, ki bodi olajšale nekaj prihodnjih mesecev vzdrževanja projekta.

http://www.drupal.org/

PiflarTV

Znani novinar in samooklicani "piflar" (nerd), Mark Stephens, veliko bolj znan pod psevdonimom Robert X. Cringely, bo po letih razvoja in najav v začetku septembra splavil projekt NerdTV. Cringely, znan po svojih knjigah in televizijskih dokumentarcih o vzponu in padcu fantov iz Silicijske doline, že vrsto let objavlja kolumne na spletišču ameriške javne televizije PBS. Pred leti pa si je zaželel kolumne popestriti tudi z video posnetki intervjujev s pomembnimi "igralci" v svetu industrije IT.

Kar dela NerdTV posebej zanimivo, je način distribucije. Slikovne in zvočne zapise bo namreč mogoče prenesti s pripomočkom BitTorrent. Ker pa bodo vsi prispevki na voljo z dovoljenjem Creative Commons, jih bo mogoče poljubno razpečevati in celo preurediti ter znova uporabiti, če bo šlo za nekomercialne namene. Cringely najavlja dobro uro gradiva vsak teden, ki pa bo na voljo tudi v zgoščeni obliki, za manj "piflarsko" publiko. Med prvimi naj bi svoj pogled na industrijo podali Max Levchin, soustanovitelj plačilnega sistema PayPal, Andy Hertzfeld, prvi programer računalnikov Apple Macintosh ter Bill Joy, soustanovitelj Sun Microsystems in oče Berkeley unixa.

http://www.pbs.org/cringely/nerdtv/

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki