Članki - Programer / Avtor - Uroš Mesojedec

  • Eiffel

    Razliko med Evropejci in Američani včasih presenetljivo nazorno pokažejo celo programski jeziki. Ko se je v sedemdesetih letih minulega stoletja iskal učinkovitejši nadomestek za zbirnik, sta onkraj velike luže Brian Kernigan in Dennis Ritchie izumila C, z nekoliko drugačnimi motivi pa je v slavnem švicarskem inštitutu ETH Niklaus Wirth utemeljil pascal.

    Objavljeno: 5.6.2006 21:35 | Kategorija: Programerveč
  • Programerske novice: junij 2004

    Z dodatnimi sredstvi Novella projekt Mono napreduje še uspešneje in je vse bolj priljubljen tudi med razvijalci. Tako je bila nedavno objavljena preizkusna različica 1.0, ki je pomemben mejnik v razvoju vsakega programskega izdelka.

    Objavljeno: 5.6.2006 21:13 | Kategorija: Programerveč
  • Borlandov par

    Dva najpomembnejša Borlandova izdelka sta pred kratkim izšla v novih, prelomnih različicah.

    Objavljeno: 5.1.2006 21:09 | Kategorija: Programerveč
  • Programerske novice: maj 2004

    Microsoft je brez pompa objavil, da odpira novo spletišče, namenjeno spremljanju komunikacije med razvijalci. Spletišče, imenovano "Kanal 9" - navdih za ime je oznaka zvočnega kanala, ki ga številni letalski prevozniki uporabljajo za obveščanje potnikov o poteku leta - vsebuje priljubljena spletna komunikacijska orodja, kot so spletni dnevniki (blogs), forumi, zbirke znanja "wiki" in novice, opremljene z večpredstavnimi dodatki.

    Objavljeno: 5.1.2006 21:06 | Kategorija: Programerveč
  • Programerske novice

    Glede na odnos do jave in proste kode, ki ga je minula leta kazal Microsoft, sodi sveže napovedano sodelovanje med ponudnikom prostokodnega programskega strežnika za javo in največjim programskim podjetjem bolj v rubriko "Saj ni res, pa je...". In vendar je res. Microsoftov vodja za strategijo platformskih tehnologij, Bill Hilf, ki je bil še nedavno eden vidnejših mož v IBMu, odgovornih za Linux, je pojasnil prednosti, ki jih obe strani vidita v prihodnjem dolgoročnejšem načrtovanju. Programski strežnik JBoss naj bi se ob pomoči truda obeh podjetij veliko bolj znašel na podlagi strežniških Oken, in to naj bi dvignilo priljubljenost obeh.

    Objavljeno: 8.12.2005 23:30 | Kategorija: Programerveč
  • XUL, maščevanje plazilca

    Odpiranje programov v splet je nadvse priljubljeno, žal pa spletni brskalniki niso bili nikoli namenjeni izvajanju resnih programov. Dokler ni prišel XUL.

    Objavljeno: 18.11.2005 19:12 | Kategorija: Programerveč
  • Programerske novice: april 2004

    V tej številki predstavljamo XUL, označevalni jezik za hitro izgradnjo uporabniških vmesnikov, s katerim je zgrajena zunanja podoba celotne palete izdelkov Mozille (brskalnik, e-pošta, koledar, klepet...). V želji, da bi XUL približali širši množici razvijalcev, je Mozilla Foundation razgrnila načrte za prihodnost. Najzanimivejši del predlogov je izdelava razvojnega orodja, dodatka za priljubljeni Eclipse, ki bi omogočal hitrejšo izgradnjo vmesnikov XUL. Mozilla se želi prikupiti razvijalcem še z razširjeno podporo programskim jezikom. Poglavitni programski jezik je še vedno javascript, ki ga želijo nadgraditi v veliko zmogljivejši javascript 2, svoj dan pa bodo dočakali tudi programerji v pythonu in pozneje tudi v perlu. Zaradi navezave na Eclipse in tradicionalnega sodelovanja s Sunom si marsikdo obeta tudi izboljšano podporo programiranju Mozille in gradnikov novih programov zanjo v javi, kar bi izvrstno sovpadalo z neodvisnostjo od podlage, ki jo sicer že ponuja XUL. Žal čvrstejše zavezanosti javi zaenkrat iz uradnih sporočil ni zaznati. Vsekakor bo več podatkov na voljo na posebnem spletišču za razvijalce, developers.mozilla.org, ki ga pripravljajo.

    Objavljeno: 18.11.2005 19:10 | Kategorija: Programerveč
  • Programerske novice: oktober 2005

    Potreba po standardiziranem načinu prikaza vektorske grafike na spletnih straneh je iz dneva v dan večja, ustrezen standard, SVG (Scalable Vector Graphics), pa je bil pri organizaciji W3C potrjen že davnega januarja 2003. Ne le za grafikone in logotipe, vektorska grafika je ključna za upodobitev naprednejših uporabniških vmesnikov in prenos zahtevnejših namenskih programov v splet. Hkrati zaradi silno kompaktne oblike v zapisu XML (ki jo je mogoče tudi učinkovito in neopazno stisniti pred prenosom po omrežju) tudi varčuje z omrežnimi zmogljivostmi. Bitne slike so namreč silno potratne, hkrati pa ne omogočajo zveznega povečevanja (ali krčenja) ob ohranjanju kakovosti.

    Objavljeno: 31.10.2005 15:52 | Kategorija: Programerveč
  • Programerske novice: marec 2004

    V tej številki predstavljamo XUL, označevalni jezik za hitro izgradnjo uporabniških vmesnikov, s katerim je zgrajena zunanja podoba celotne palete izdelkov Mozille (brskalnik, e-pošta, koledar, klepet...). Očitno pa se Mozilla uveljavlja tudi kot podlaga za druge programe. Podjetje Lindows.com je z jezikom XUL zgradilo zmogljiv urejevalnik spletišč Nvu (nekakšna kratica za new view), ki je funkcionalno precej podoben Macromediinemu Dreamweaverju. Mimogrede, Lindows OS je izpeljanka Linuxa, navzven zelo podobnega Oknom, odtod tudi ime, zaradi katerega so v sodnem sporu z Microsoftom. Ker je podjetje usmerjeno k alternativnemu namizju, je ocenilo, da rast njegove priljubljenosti brez spodobnega urejevalnika spletnih strani ne bo mogoča. Za lažji začetek so se povezali s projektom Mozilla.org. V razvojno ekipo jim je uspelo pritegniti tudi Daniela Glazmana, ki je bi glavni programer izdelka Mozilla Composer, urejevalnika spletnih strani, ki je del skupka programov, znanega predvsem po brskalniku.

    Objavljeno: 24.10.2005 19:48 | Kategorija: Programerveč
  • Programerske novice: september 2005

    Po letih obljub so razvijalci dočakali razkritje celotne izvirne kode Sunovega najpomembnejšega programskega izdelka, operacijskega sistema Solaris (OpenSolaris). Po tem, težavnem, a nadvse pomembnem koraku, pa se očitno obeta še več podobnih razkritij. Vodilni možje v Sun Microsystems so že večkrat napovedovali, da bodo razkrili kodo prav vseh svojih programskih izdelkov, saj so navsezadnje predvsem podjetje za izdelavo strojnih sistemov, odprta koda programske opreme, ki jih poganja, pa omogoča lažje vzdrževanje, v katerem lahko sodeluje vsa zainteresirana javnost.

    Objavljeno: 30.9.2005 14:59 | Kategorija: Programerveč
ph