Programerske novice: junij 2004

Objavljeno: 5.6.2006 21:13 | Avtor: Uroš Mesojedec | Kategorija: Programer | Revija: Junij 2004

Z dodatnimi sredstvi Novella projekt Mono napreduje še uspešneje in je vse bolj priljubljen tudi med razvijalci. Tako je bila nedavno objavljena preizkusna različica 1.0, ki je pomemben mejnik v razvoju vsakega programskega izdelka.

Mono 1 beta

Mono 1 beta obsega prevajalnik za C#, izdelano infrastrukturo CLI in dva sklada programerskih knjižnic (glej tabelo). Prvi omogoča kar največjo združljivost s kodo, razvito v Oknih, drugi pa ponuja možnost izkoriščanja C# v povezavi s priljubljenimi ogrodji v operacijskih sistemih, sorodnih Unixu, kot je npr. Gnome/Gtk# za izdelavo uporabniških vmesnikov. Mono s tem ni le izvrsten pripomoček za prenos sveže kode iz Oken v npr. Linux, temveč omogoča učinkovito programiranje svežih programov, posebej prilagojenih alternativnim operacijskih sistemom.

sklad "Mono"

sklad ".net"

  • grafični uporabniški vmesnik Gtk#;
  • dostop do virov podatkov Postgress, MySQL, DB2, Sybase, Sqlite, Oracle;
  • knjižnica LDAP;
  • podpora kriptografiji;
  • modul za Apache;
  • integracija z grafičnim sistemom Cairo.
  •  

  • spletne storitve ASP.NET;
  • spletni obrazci ASP.NET;
  • oddaljeni klic metod (remoting);
  • dostop do virov podatkov SQL Server in drugih prek ADO.NET.
  •  

     

     

    Primerjava programerskih skladov Mona.

    Novell se je odločil, da bo "jedel lastno pasjo hrano", in Mono že uporablja za razvoj svojih izdelkov, kot sta npr. iFolder 3.0 in F-Spot.

    http://www.go-mono.com/archive/beta1/beta1.html

    Prosta java

    Očitno še ni bila izrečena zadnja beseda v zvezi s prosto različico jave. Njen "izumitelj", James Gosling, je v svojem odmevnem zapisu v spletu ("blogu") poudaril, da bi še večje odpiranje jave lahko koristilo skupnosti razvijalcev.

    Sun, ki svoj nekdanji uspeh dolguje tudi odprti programski kodi, predvsem operacijskemu sistemu BSD, na katerem je zgradil svoj Sun OS oz. Solaris, kljub zadnji kapitulaciji v bitki z Microsoftom še vedno javno ne prizna prednosti popolnoma proste različice jave, podobno kot je prosto npr. jedro Linuxa. Skupnost programerjev je po zadnjih dogodkih še bolj občutljiva za dejansko svobodo uporabe različnih "odprtih" tehnologij. Odprto in prosto namreč ni enako. Java je danes na voljo v obliki izvirne kode, ki jo lahko dobimo brezplačno, a pod dodatnimi pogoji Suna. Ti pogoji, predvsem prepoved distribucije popravkov, onemogočajo resnično prostost in pomenijo stalno grožnjo. Sun jih namreč lahko kadarkoli zaostri ali pa tehnologijo proda. Prosta različica bi te težave odpravila, vendar bi prinesla nevarnost cepitve jave na nezdružljive različice. A nezaželene cepitve je mogoče uspešno preprečevati, kot znova lepo kaže primer Linuxa. Vse pravice do blagovne znamke "Java" bi namreč tudi v prosti različici ostale Sunova last in Sun bi imel tudi zadnjo besedo pri sprejemanju popravkov v kodno osnovo (kot to počne Linus Torvalds pri Linuxu). Za povrh java prav zaradi združljivosti med različnimi podlagami in velikansko skupnostjo programerjev naravno odklanja cepitev. Zgodba torej še ni končana...

    http://today.java.net/jag/page7.html#62

    Pike 7.6

    Skriptni programski jezik pike, ki ga razvijajo na švedski univerzi v Linköpingu, je nedavno izšel v novi različici, ki prinaša še več dobrega. Pike 7.6 podpira kup novih komunikacijskih protokolov, kot so priljubljeni Bittorrent, OBEX (za komunikacijo s prenosnimi telefoni), IPv6, PGP... Različica 7.6 je pomembna tudi zato, ker je prvi rezultat dolgotrajnega projekta, ki naj bi pike ustoličil kot prvi programski jezik, ki omogoča "pomenski splet" (Semantic Web). Rezultat tega projekta je vključitev podpore standardnim formatom W3C, kot sta RDF in OWL.

    Pike je dinamičen programski jezik, s skladnjo, podobno javi oziroma Cju. Je razmeroma preprost in se hitro ter učinkovito prevaja - skupaj z visoko zmogljivimi vgrajenimi podatkovnimi tipi je resna alternativa vsem programerjem, ki jim je hitrost izvajanja pomembna, a ne želijo uporabljati nizkonivojskih jezikov, kot je C. Uspešen zgled rabe jezika pike je spletni strežnik/sistem za upravljanje vsebin Roxen.

    Pike je na voljo pod tremi dovoljenji, GPL, LGPL in MPL (Mozilla Public License), to pa praktično pomeni, da ga lahko uporabimo za skoraj vse namene. Na spletnih straneh je na voljo skupaj z izvirno kodo.

    http://pike.ida.liu.se/

    Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
    Prijava

    ph

    Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki