Pred komaj štirimi leti je gibanje za prepoved uporabe tehnologije za prepoznavo obraza v ameriški policiji uživalo široko podporo. Ob koncu leta 2020 so v približno 18 mestih sprejeli zakone, ki so policiji prepovedali uvajanje te tehnologije. Ameriški zakonodajalci so predlagali moratorij na uporabo prepoznave obraza v zvezni administraciji.
Bilo je poletje 2020. Svet je zaradi pandemije covida 19 doživljal zaprtja javnega življenja drugega za drugim, v akademskih in zunanjepolitičnih krogih pa so med temami prevladovale digitalne valute.
Z Gorazdom Božičem, direktorjem slovenskega centra za posredovanje pri omrežnih incidentih SI-CERT, ki deluje v okviru javnega zavoda Arnes, smo se pogovarjali o kondiciji kibernetske varnosti v državi.
V Sloveniji se bore malo stvari zgodi brez politične podpore, pa tudi aktualna zakonodaja je večkrat cokla razvoja. Peter Trček, predsednik društva Blockchain Think Tank, je z nami delil več idej, kako postati učinkovito blockchain gospodarstvo in ustvariti sožitje tehnologije in politike.
Mobilne naprave z operacijskim sistemom Android prevzemajo funkcionalnosti domačih osebnih računalnikov. Poglejmo, kako enostavno jih programiramo in katere programske jezike lahko pri tem uporabljamo.
Že kar nekaj izdelovalcev se pohvali, da lahko njihov telefon priklopimo na monitor, tipkovnico in miško in ga s tem prelevimo v pravi računalnik. Toda, ali to tudi deluje?
Ob »bitcoinski mrzlici«, ki nas zajema zadnje čase, me zanima vaše mnenje – je v kriptovalute oziroma, natančneje, v bitcoine smiselno vlagati?
Vsekakor ne!
Milan Gabor je etični heker, ki podjetjem in organizacijam pomaga dvigati raven informacijske varnosti. Pogosto opozarja tudi na pereče težave na področju varnosti, saj meni, da le izobraževanje in ozaveščanje ljudi lahko poskrbita za varnejšo družbo in delovanje podjetij. Kot opozarja sogovornik, varnost zgolj na papirju ne koristi nikomur.
Pred petimi leti je multinacionalka Sharp praznovala stoto obletnico, veljala je za enega stebrov japonskega gospodarstva. Lani je končala v rokah tajvanskega velikana iz sveta potrošniške elektronike, Foxconn. Pet let je svetu sodobnih tehnologij očitno zelo dolga doba.
Google I/O je osrednji letni dogodek spletnega velikana, ki je resda namenjen pretežno razvijalcem, na katerem pa podjetje navadno razkrije tudi številne novosti, na katere bomo naleteli v bližnji prihodnosti. Tudi letošnji dogodek pri tem ni bil izjema.
Med obiskom podjetja Huawei smo se udeležili predstavitve Huaweievega uporabniškega vmesnika EMUI, ki ga nameščajo v svoje telefone z Androidom. Predstavitev g. Coutella, Francoza, ki že osem let živi in dela v Shenzenu na Kitajskem, je trajala dvajset minut, ob koncu pa je sledil pogovor z novinarji, ki se je raztegnil kar na štirideset res zanimivih minut in nemara še kakšno več. Sledi zapis vprašanj novinarjev, naših in drugih, in odgovorov nanje.
Večina sveta misli, da je osebni računalnik izumil IBM. Pa ga ni. Prvi res osebni računalnik so pred 53 leti izdelali naši sosedje, pet inženirjev v torinskem podjetju Olivetti. Danes omenjene družbe danes skoraj nihče več ne povezuje z računalniki.
Obiskali smo Huawei, podjetje, ki je že leta v vrhu ponudnikov telekomunikacijske opreme za mobilne in fiksne operaterje. Zelo močno je kot ponudnik opreme in storitev za velika podjetja (podatkovni centri, zasebni oblak) in se v zadnjem času strmo vzpenja tudi z njihovo tretjo, uporabniško divizijo – proizvodnjo mobilnih telefonov.
Seymour Cray v računalniškem svetu velja za očeta superračunalnikov, saj je bil arhitekt te vrste računalnikov, ki so v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja veljali za najhitrejše na svetu. Žal je leta 1996 preminil v prometni nesreči in področje superračunalnikov je ostalo brez vrste odličnih zamisli in predvsem potrebnih inovacij, ki bi jih obudile v prakso. Kljub temu bo ime Cray za vekomaj z velikimi črkami (in računalniki) zapisano v računalniško zgodovino.
Kot kaže, bo treba prej ali slej popustiti in svoje fotografije in video posnetke preselili »v oblak«. O tem me prepričujeta vsaj Facebook in Google, če zaenkrat ignoriram množico drugih. Kakšno je vaše mnenje, komu naj bolj zaupam?
V zadnjem času je bil na področju umetne inteligence dosežen neverjeten napredek. A stroji bodo to, kar si obetamo od njih, zmogli le, če bodo razumeli jezik, in to bo najtežji korak doslej.
David Mrvar je eden vidnejših in aktivnejših članov DEVS – Društva za električna vozila Slovenije. Z njim smo želeli pokramljati o prednostih in slabostih najnovejših načinov vožnje. Med dogovarjanjem za intervju nas je presenetilo vztrajanje, da nas bo kar on obiskal v pisarni. Po njegovem je namreč prav, da vožnjo opravi tisti, ki jo zmore opraviti bolj ekološko.
Andrej Preston je bil pred desetletjem svetovna uspešnica. Naš izvozni artikel. Večji od Laibacha in bistveno večji od Prevca in podobnih. V otroški sobi je vzpostavil Suprnovo.org, eno prvih strani za izmenjavo torrent datotek. V dveh letih je postala največja na svetu in s tem verjetno še danes najuspešnejši slovenski spletni projekt. Umaknil se je še pravi čas in brez hujših posledic.
Kaj ko bi iPhone v celoti izdelovali v ZDA?
Zamudil je odlično priložnost pri mobilnih napravah. S pohodom umetne inteligence je družba dobila novo priložnost, da se izkaže.
Pozabite Skynet. Hipotetična umetna inteligenca, ki bi lahko uničila svet, polni naslovnice, nihče pa se ne ukvarja s tem, kar se dogaja pred našimi očmi. Poceni in hitra umetna inteligenca nam že prevzema službe, a se tega še ne zavedamo.
Podjetje, ki se ukvarja s posredovanjem prevozov, je postalo svetovna blagovna znamka, gospodarski velikan in kulturni strelovod. Poglejmo, kako in zakaj namerava arhitekt vseh teh motenj, direktor Travis Kalanick, še naprej presegati vsa pričakovanja.
Začela se je nova tehnološka vojna: kdo bo nadziral vaše digitalne podatke? Drew Houston, 32-letni direktor Dropboxa, je prepričan, da lahko premaga največje tehnološke gigante.
Domiselna kombinacija tehnoloških rešitev omogoča hitrejše in varnejše nakupovanje. Dovolj je, da pomahate s telefonom. Vsaj v ZDA.
Wikipedije bralcem Monitorja verjetno ni treba posebej predstavljati, a smo ji kljub temu namenili obsežen prispevek, v katerem boste izvedeli vse, kar morate vedeti o prosti spletni enciklopediji. In še nekaj malenkosti za povrh.
Ena od koristnih pridobitev združene Evrope so nedvomno poceni letalski prevozniki, ki so v zadnjih nekaj letih s cenami, ki so pogosto nižje od tistih za vlak, povzročili pravo malo potovalno revolucijo. Konec aprila je prvi izmed njih, EasyJet, prišel tudi k nam, v nadaljevanju pa si jih bomo, tudi zato, ker je splet pomemben sestavni del njihovega poslovanja, nekoliko podrobneje ogledali.
Naša domača Adria sicer ne sodi med poceni letalske družbe, a jo čedalje ostrejša konkurenca sili v zniževanje cen, zato se, preden se dokončno odločite, splača pogledati tudi na njeno spletno stran. Prav lahko se zgodi, da boste naleteli na ugodno priložnost in, recimo, v Amsterdam ali London odleteli ceneje kakor s katerim od sicer cenejših tekmecev.
TV Piko si lahko ogledate v živo na Siolovi spletni strani Vizija, s prenosnim telefonom na dverih Planet, pa tudi na njihovi domači spletni strani. Tu boste našli tudi arhiv oddaj, čeprav vsaj zaenkrat ni prav uporaben, saj je v njem vsega skupaj pol ducata oddaj. Tudi drugače je Pikina spletna stran skromno opremljena, saj razen skromnih opisov oddaj nismo našli nič uporabnega, še celo sporeda ne, kljub gumbu, ki ga obljublja.
Širokopasovni internetni priključki tudi v naših domovih niso več nobena redkost, zato postaja čedalje bolj zanimiv spletni prenos televizijskih oddaj. Ogledali smo si, kako je s spletnotelevizijsko ponudbo pri nas, pokukali pa smo seveda tudi v bolj oddaljena morja spletnega oceana.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
