V hitro razvijajočem se svetu tehnologije, kjer so inovacije imperativ, smo priče preobrazbi, kaj preobrazbi, kar revoluciji. Zelene barve. Nekdanji v energetsko varčnost usmerjeni »zeleni IT« zamenjujeta trajnost in skrb za okolje na vsakem koraku. Bo industrija IKT talec okolju prijaznih praks?
Industrija 5.0 ni alternativni model, ki naj bi nadomestil industrijo 4.0, temveč gre za razvojni korak, ki tehnologijo postavlja v službo ljudi. Če danes sodobna proizvodnja temelji na medsebojni povezanosti strojev in sistemov IT, si industrija 5.0 prizadeva združiti vloge ljudi in strojev ter tako dopolniti in okrepiti prednosti drug drugega s ciljem bolj zdrave in trajnostne proizvodnje.
Informacijske tehnologije v industriji so v očeh laikov povezane z uporabo računalnikov za avtomatizacijo in digitalizacijo proizvodnje. A so bistveno več kot to. Senzorji in strežniki so le del enačbe, ki skrbi, da se dogajanje v proizvodnji praktično ne ustavi. Ključna razlika, tako kot praktično povsod drugje, se danes dogaja v svetu programske opreme. Tu pa proizvodni IT pogosto zadene ob čeri, saj je v proizvodnji tempo programskih inovacij navadno bistveno počasnejši. Stari sistemi SCADA, Windows 95 in podobne tehnologije so v proizvodnji še kar v rabi – pač skladno s pristopom »kar deluje, ne menjaj«. In čeprav opravljajo za današnje razmere preprosta opravila, bi jih vendarle veljalo nadgraditi oziroma kar zamenjati. Če ne drugega zaradi varnosti, saj ne le da nimajo vgrajenih skoraj nič varnostnih mehanizmov, tudi preostala programska zaščita je tako »piškava«, da jo sodobne škodljive kode mimogrede zaobidejo ali »zlomijo«.
Računalništvo v oblaku je danes vseprisotno. Raziskava podjetja Krusche Company je ugotovila, da več kot 90 odstotkov podjetij že uporablja IT-storitve več kot le enega oblačnega ponudnika, v povprečju pa pri velikih podjetjih naštejejo po skoraj pet različnih oblačnih platform. Preverili smo, kateri trendi dajejo veter v jadra računalništvu v oblaku.
V današnjem nenehno spreminjajočem se in nepredvidljivem poslovnem svetu je odpornost programske opreme obenem tudi odpornost poslovanja, hkrati pa podjetjem prinaša večjo produktivnost.
Včasih se mi zdi, da zdrava kmečka pamet mimogrede premaga različne doktorje in analitike, skratka strokovnjake na svojih področjih. Prav zato se povprečen človek zdrzne ob omembi umetne inteligence in robotov ter delovnih mest v istem stavku. Precej jasno mu je, da bi lahko njegovo delo, še posebej, če je to pisarniške sorte, znatno bolje in hitreje opravljal robot ali program. Tudi tovornjakarji ne morejo mirno spati ob pogledu na hitrost razvoja tehnologije avtonomne vožnje. Ljudi je upravičeno strah umetne inteligence in njenih sposobnosti ter zmogljivosti.
Izkušnja preteklih tehnoloških inovacij: vrednost izhaja iz jasnega razumevanja poslovnih ciljev in tega, kako lahko tehnologija pomaga pri njihovem doseganju. Pomembno je eksperimentirati in se hitro učiti, vendar se je treba tudi upreti skušnjavi, da bi z vznemirljivo novo tehnologijo razvijali rešitve, ki na koncu ne ustvarjajo vrednosti za podjetje.
V naslovu namenoma nisem napisal »uspela«, saj je digitalna preobrazba proces in ne projekt. Prej kot to usvojite, lažje bo. Čeprav nobena preobrazba ni lahka. V enem preteklih uvodnikov sem digitalno preobrazbo primerjal z učenjem slona leteti. Še vedno stojim za to analogijo, tudi praksa, podobno kot digitalna preobrazba, podjetjem kaže zobe.
Področji transporta in logistike se nenehno spreminjata in prilagajata zahtevam podjetij, razvoju tehnologije in potrebi po ohranjanju okolja. Ob visoki stopnji zanesljivosti je imperativ tudi vedno večja prilagodljivost.
Moč informacijske tehnologije je vidna tudi v zdravstvu. Čeprav gre za panogo, ki zahteva visoko usposobljene posameznike z dolgoletnim študijem, je zelo zahtevna tudi z vidika IKT-infrastrukture in orodij.
