Sodobne tehnologije nam olajšajo in pohitrijo delo. Po robotih, ki so letvico produktivnosti »v nebo« dvignili v industriji, dobivamo še robotsko avtomatizacijo poslovnih procesov. Kaj zmorejo programski roboti in česa (še) ne?
Strah pred neuspehom je tisto, kar večino ljudi in podjetij drži v krču, da se nekaterih zadev sploh ne lotijo, denimo digitalne preobrazbe poslovanja. Kar je hudič, saj že vrabčki na vejah čivkajo, da nam brez digitalne preobrazbe živeti ni. Ignorirati je torej ne morejo, niti se slepiti, da se svet okoli njih ne spreminja. Kaj torej storiti?
Medtem ko je večina podjetij prešla s papirnatih dokumentov na digitalne, številna med njimi niso v celoti izkoristila potenciala digitalizacije poslovanja. Tudi zato, ker niso uvedla orodja, ki poskrbi za dokumentni (in procesni) red.
Ko se dokumentov in z dokumenti povezanih delovnih procesov lotita umetna inteligenca in robotska avtomatizacija, poslovanje doživi preskok na višjo raven.
Verjamem, da vam omemba dokumentnega sistema ne nariše nasmeška na lica, toda, verjeli ali ne, marsikomu pa ga. Že res, da programska oprema za upravljanje dokumentov pogosto na prvi pogled ni privlačna (a se tudi to po zaslugi prenov grafičnih uporabniških vmesnikov zadnja leta spreminja), je pa zato učinkovita. In prav tega dejstva bi se morali razveseliti. Samo poglejte, kako daleč je prišel svet v slabem stoletju in pol, odkar je bila predstavljena Deweyeva decimalna klasifikacija, ki je skrbela in še skrbi za izražanje odnosov med dokumenti in tudi za izražanje odnosov med disciplinami ter temami. Omenjena knjižnična klasifikacija je bila v večji meri uporabljena za razvrščanje knjig na police, a se uporablja tudi za klasifikacijo spletnih strani na internetu.
Odzivi strokovnjakov za IT in varnost izražajo zaskrbljenost zaradi ranljivosti zaposlenih, ki dostopajo do omrežij in drugih virov podjetij iz slabo zavarovanih domačih omrežij.
Kibernetska varnost je bila izziv še pred epidemijo covida 19, ki je milijone zaposlenih po svetu poslala domov, kjer delajo na svojih računalnikih in tablicah ter prek domačih brezžičnih omrežij. Kaj pa zdaj?
Varnost je danes resnično na tapeti, o njej lahko poslušamo in beremo dnevno. Ta pa oni vdor, napad, škoda … Kdo je kriv, da to tega prihaja? Ti grdi, zli in finančno ali politično motivirani napadalci ali nič hudega sluteči ali tudi (vsaj delno) nesposobni posamezniki in podjetja, ki naj bi poskrbeli za zaščito svojih podatkov oziroma poslovanja? Odgovori naj si vsak sam ...
Za doseganje ciljev vgradnje pameti v omrežja, ki prenašajo elektriko in podatke, bodo najbolj zaslužne nove tehnologije interneta stvari. Te pa bodo temeljile predvsem na mobilnih tehnologijah.
Čeprav je pandemija koronavirusa začasno ustavila lakoto sveta in gospodarstev po energiji, se energetska podjetja ne slepijo – zdravstveno in gospodarsko okrevanje bosta vse števce znova pognala v višave. Če naj se omrežja ne zlomijo pod vse večjimi obremenitvami, morajo biti predvsem pametna.