Programska oprema za računalniško podprto načrtovanje (CAD) ni več le orodje za risanje geometrijskih oblik, temveč postaja inteligentna platforma za sooblikovanje. V ospredje stopajo sodelovanje med človekom (inženirjem) in umetno inteligenco, trajnostni razvoj ter digitalni dvojčki, ki dihajo s fizičnimi izdelki.
Tradicionalno sta industrija in proizvodnja stoletja temeljili na principu odvzemanja: vzeli smo velik kos materiala in ga klesali, rezali ali vrtali, dokler nismo dobili želene oblike. Odpadki so bili sprejeti kot neizogiben strošek napredka. Sodobna tehnologija, s 3D-tiskanjem na čelu, pa je to filozofijo obrnila na glavo. Danes material dodajamo, od tod tudi izraz aditivna proizvodnja. Razlika je dramatična: namesto da bi proizvajali gore ostružkov, plast za plastjo gradimo le tisto, kar potrebujemo. Ta »vrlina varčnosti«, ki jo je omogočila sodobna tehnologija, močno prispeva tudi k trajnosti in spoštovanju (omejenih) virov našega planeta.
Hiter tehnološki napredek spreminja tudi področje upravljanja vsebin v podjetjih. Namenski sistemi, ki so bili v preteklosti obravnavani kot nekakšna nadgrajena rešitev za shranjevanje dokumentov (dokumentnih sistemov), so se razvili v strateška orodja, ki podjetjem omogočajo izkoriščanje njihove vsebine za pridobivanje konkurenčne prednosti.
Čas je, da tudi v svoje IT-okolje spustite prave arhitekte. Informacijska arhitektura namreč zagotavlja, da so vsebine in podatki strukturirani, organizirani in kategorizirani na učinkovit in uporaben način, s čimer se poveča vrednost spletnih strani in aplikacij.
Devet podjetij od desetih je umetno inteligenco (UI) letos že vključilo v vsaj eno poslovno področje, kar poudarja izjemno hitrost njenega uvajanja, toda želenih rezultatov (še) ni. Nedavna študija Boston Consulting Group je ugotovila, da 74 odstotkov podjetij ni doseglo merljivih koristi od svojih programov umetne inteligence, kar 85 odstotkov teh projektov pa sploh ni izpolnilo pričakovanj. Večina dosedanjih aktivnosti rabe UI v poslu je bila torej bolj plod radovednosti in eksperimentiranja. A to se bo hitro spremenilo, saj brez pozitivnih poslovnih rezultatov ne bo dodatnih naložb.
Banke danes v tehnologijo vlagajo več kot kadarkoli prej. Merijo na inovativnost, odpornost in odlično uporabniško izkušnjo, s katerimi bi si zagotovile trajno konkurenčno prednost. A to je vse prej kot lahko.
Medtem ko v nekaterih panogah že odstotek letne rasti pomeni izjemen uspeh, se v drugih spogledujejo s povsem neverjetnimi številkami. Celo v zavarovalništvu, ki med splošno javnostjo vsekakor velja za zrelo področje. In vendar bo tudi tu tehnologija pustila izjemen pečat ter poskrbela, da bomo priče novim zmagovalcem in poražencem. Sam bi vsekakor stavil na tehnološka podjetja, ki vstopajo v svet (po)zavarovanj, saj sem prepričan, da je pred njimi lepa prihodnost. Takšno jim namreč napoveduje tudi raziskava podjetja Precedence Research, ki ocenjuje, da bo panoga insurtech z letošnjih 26 milijard dolarjev v zgolj desetletju zrasla na okoli 610. Če vam gre matematika dobro od rok, ste lahko izračunali, da to pomeni kar 37-odstotno povprečno letno rast.
Razumevanje podjetij, da varnostno-operativni center (VOC) ni zgolj strošek, ampak strateška naložba v odpornost in konkurenčnost, bo ključnega pomena za kibernetsko varnost v kompleksni digitalni prihodnosti.
Kljub eksponentni rasti naložb v varnostne tehnologije in nenehnemu uvajanju novih orodij število varnostnih incidentov v poslovnih okoljih narašča. In so vse dražji, za nekatera podjetja celo uničujoči. Stroka meni, da težava ne leži v pomanjkanju tehnologije, temveč v strukturni in kulturni zastarelosti, saj podjetja ne morejo slediti hitrosti in kompleksnosti digitalne preobrazbe in napredovanju groženj, ki jih poganja umetna inteligenca.
Medtem ko je Slovenija, po moji laični oceni, da ne bo pomote, šele na pragu četrte industrijske revolucije, pogosto imenovane industrija 4.0, je Japonska pionir koncepta družba 5.0. Vem, spet neke številke in različice. Le kdo bi vse to spremljal?! Kaj šele (resnično) razumel. Toda sveža japonska vizija tehnologije ne vidi le kot gonilo gospodarske rasti, temveč tudi kot orodje za reševanje družbenih izzivov. Ste zastrigli z ušesi? Pravilno. Dejstvo je, da napredek človeštva ne more biti povezan le z napredkom industrije, napredovati moramo kot družba.
