Kaj danes delate drugače?
Digitalna preobrazba danes ni več vprašanje konkurenčne prednosti, temveč eksistencialne odpornosti. V prejšnjem desetletju smo o digitalizaciji govorili kot o »nadgradnji« in informacijski podpori obstoječih poslovnih procesov, zdaj pa predstavlja popolno spremembo poslovne logike. Glavni razlog za pomembnost preobrazbe ni tehnologija sama po sebi, temveč hitrost sprememb v okolju. Tradicionalni, recimo jim linearni, poslovni modeli so postali prepočasni za svet, ki temelji na realnočasovnih podatkih.
Zakaj je digitalna preobrazba nuj(n)a? Gre za preživetje v poslu – digitalni darvinizem, če želite. Podjetje, ki se bo najbolje prilagodilo na nove razmere, bo preživelo. Prevedeno v poslovni žargon, gre za odpornost na nepredvidljivost. Podjetja, ki so digitalno zrela, ne »ugasnejo« ob motnjah v dobavnih verigah ali tržnih šokih. Njihovi sistemi samodejno zaznajo anomalije in predlagajo alternativne scenarije. In šokov je zadnja leta res veliko in so vedno močnejši. V svetu rastočih stroškov surovin in energije digitalna preobrazba omogoča t. i. mikrooptimizacije. Ko sistem umetne inteligence optimizira porabo energije v proizvodnji za pet odstotkov, to neposredno vpliva na preživetje podjetja na trgu. Govorimo o okoljih, kjer je vsak odstotek lahko težak milijon evrov ali več. Tehnologije z umetno inteligenco (UI) na čelu so danes tiste, ki v poslu skrbijo za optimizacijo marž – in to že počno precej bolje kot ljudje.
Spremenili pa smo se tudi ljudje oziroma naša pričakovanja. V tujini trenutno potrošniško klimo označujejo kot gospodarstvo hipnosti. Stranke danes ne kupujejo le izdelka, temveč izkušnjo. Digitalna preobrazba omogoča personalizacijo velikega obsega, ki je s človeškim delom fizično neizvedljiva, in s tem tudi boljše uporabniške izkušnje.
Kaj naj torej podjetja delajo drugače, da bodo preživela? Da bi preobrazba uspela, morajo vodstva podjetij opustiti stare vzorce razmišljanja in poskrbeti za strateške zasuke na številnih področjih. Na področju IT je treba prenehati gledati na IT kot strošek. Podjetja morajo prenehati obravnavati oddelek IT kot servisno službo, ki popravlja računalnike. Tehnologija mora postati sestavni del produktne ekipe. Vsak poslovni proces (prodaja, logistika, kadrovanje) mora imeti svojega digitalnega dvojčka, ki se nenehno izboljšuje skozi (povratne) podatke. In ko smo že pri podatkih – odločanje se mora vršiti na podlagi podatkov, ne intuicije. Številna podjetja še vedno sprejemajo ključne odločitve na podlagi »občutka« vodstva. Za uspeh pa velja poskrbeti za še eno spremembo: vzpostaviti je treba kulturo demokratizacije podatkov. Vsak zaposleni mora imeti dostop do analitike, ki mu pomaga pri vsakodnevnih odločitvah. Podatki morajo biti čisti in dostopni v realnem času, ne pa zakopani v mesečnih PDF-poročilih.
Bo to dovolj za tako želeno agilnost v poslu? Ne. Štiri- ali petletnim strateškim načrtom je odklenkalo. Podjetja morajo uvesti agilne delovne skupine, ki delujejo v kratkih ciklih (npr. dvotedenski sprinti). Cilji so hitro testiranje hipotez, hitro učenje iz napak in takojšnje prilagajanje smeri razvoja in/ali poslovanja.
Že vidite, kje se bo vse skupaj ustavilo oziroma se ustavlja? Pri ljudeh. Največja ovira digitalne preobrazbe ni zastarela programska oprema, temveč zastarela miselnost zaposlenih. Vlaganje v njihovo digitalno pismenost je zato nuja. Vsak zaposleni, od skladiščnika do direktorja, mora razumeti, kako orodja umetne inteligence in avtomatizacija vplivajo na njegovo delo. Šele takrat bo mogoča radikalna sprememba poslovanja, kjer podjetje postane učeči se organizem, sposoben hitre evolucije.
