Tehnološka preobrazba bančništva
Banke danes v tehnologijo vlagajo več kot kadarkoli prej. Merijo na inovativnost, odpornost in odlično uporabniško izkušnjo, s katerimi bi si zagotovile trajno konkurenčno prednost. A to je vse prej kot lahko.
Banke danes v tehnologijo vlagajo več kot kadarkoli prej. Merijo na inovativnost, odpornost in odlično uporabniško izkušnjo, s katerimi bi si zagotovile trajno konkurenčno prednost. A to je vse prej kot lahko.
Medtem ko v nekaterih panogah že odstotek letne rasti pomeni izjemen uspeh, se v drugih spogledujejo s povsem neverjetnimi številkami. Celo v zavarovalništvu, ki med splošno javnostjo vsekakor velja za zrelo področje. In vendar bo tudi tu tehnologija pustila izjemen pečat ter poskrbela, da bomo priče novim zmagovalcem in poražencem. Sam bi vsekakor stavil na tehnološka podjetja, ki vstopajo v svet (po)zavarovanj, saj sem prepričan, da je pred njimi lepa prihodnost. Takšno jim namreč napoveduje tudi raziskava podjetja Precedence Research, ki ocenjuje, da bo panoga insurtech z letošnjih 26 milijard dolarjev v zgolj desetletju zrasla na okoli 610. Če vam gre matematika dobro od rok, ste lahko izračunali, da to pomeni kar 37-odstotno povprečno letno rast.
Razumevanje podjetij, da varnostno-operativni center (VOC) ni zgolj strošek, ampak strateška naložba v odpornost in konkurenčnost, bo ključnega pomena za kibernetsko varnost v kompleksni digitalni prihodnosti.
Kljub eksponentni rasti naložb v varnostne tehnologije in nenehnemu uvajanju novih orodij število varnostnih incidentov v poslovnih okoljih narašča. In so vse dražji, za nekatera podjetja celo uničujoči. Stroka meni, da težava ne leži v pomanjkanju tehnologije, temveč v strukturni in kulturni zastarelosti, saj podjetja ne morejo slediti hitrosti in kompleksnosti digitalne preobrazbe in napredovanju groženj, ki jih poganja umetna inteligenca.
Medtem ko je Slovenija, po moji laični oceni, da ne bo pomote, šele na pragu četrte industrijske revolucije, pogosto imenovane industrija 4.0, je Japonska pionir koncepta družba 5.0. Vem, spet neke številke in različice. Le kdo bi vse to spremljal?! Kaj šele (resnično) razumel. Toda sveža japonska vizija tehnologije ne vidi le kot gonilo gospodarske rasti, temveč tudi kot orodje za reševanje družbenih izzivov. Ste zastrigli z ušesi? Pravilno. Dejstvo je, da napredek človeštva ne more biti povezan le z napredkom industrije, napredovati moramo kot družba.
Za industrijski internet stvari (IIoT) nekateri strokovnjaki menijo, da je srce digitalne preobrazbe v industriji. Da je več kot le vsota delov, ki ga sestavljajo. Pravcata stvaritev.
Uvajanje novosti na področju poslovne programske opreme ne pomeni le sledenja najnovejšim skovankam in trendom. Gre za usklajevanje vrednot podjetja s tehnologijo, ki prinaša resnične rezultate.
Letos ste zagotovo slišali na ducate prijateljev, znancev in sodelavcev peti hvalnice umetni inteligenci (UI). Še najbolj so trenutno nad njo navdušeni tisti, ki gulijo šolske klopi, saj jim, če se znajdejo, močno pomaga pri domačih in seminarskih nalogah. In še čem drugem. Super, dijaki in študenti se znajdejo, bi lahko dejali, a stvar ima tudi znatno negativne posledice.
V manj kot dveh desetletjih se je računalniški oblak iz obrobne inovacije razvil v hrbtenico digitalne družbe. Od preprostega shranjevanja podatkov do celovitih poslovnih platform, oblak podjetjem omogoča preobrazbo znotraj in zunaj svojih zidov.
Računalniški oblak zveni kot obljuba odrešitve za poslovne izzive. Tehnološki mit, ki obljublja neomejene zmogljivosti, takojšnjo dostopnost in po novem še (umetno) inteligenco na zahtevo. A čeprav je njegovo jedro sestavljeno iz silicijevih možganov in kablov, prepredenih skozi kontinente, oblak ni božanstvo. Je orodje. In kot vsako orodje nosi v sebi ambivalentnost.