Uvodnik - Je oblak vsemogočen?
Računalniški oblak zveni kot obljuba odrešitve za poslovne izzive. Tehnološki mit, ki obljublja neomejene zmogljivosti, takojšnjo dostopnost in po novem še (umetno) inteligenco na zahtevo. A čeprav je njegovo jedro sestavljeno iz silicijevih možganov in kablov, prepredenih skozi kontinente, oblak ni božanstvo. Je orodje. In kot vsako orodje nosi v sebi ambivalentnost.
Na eni strani omogoča razvoj zdravil, ki rešujejo življenja, na drugi pa lahko hrani algoritme nadzora, ki brišejo mejo med varnostjo in distopijo. Globalnim in lokalnim podjetjem omogoča, da postanejo še agilnejša – hkrati pa lahko tudi poglablja digitalni razkorak med tistimi, ki dostop imajo, in onimi, ki ga nimajo.
Vsekakor pa oblak ni vsemogočen. Ni neodvisen od energije, infrastrukture, odločevalcev. Njegova moč raste z našimi potrebami, a tudi z našimi kompromisi. Vsak bajt, ki ga naložimo v oblak, je obenem del naše produktivnosti in našega zaupanja. V svetu, ki postaja vse bolj digitalen, oblak v očeh posameznika in podjetja morda res ponuja neomejene možnosti – a odgovornost za to, kaj iz njih ustvarimo, ostaja na naših ramenih.
Priznam pa naslednje: oblak je mogočen. Toda vsemogočnost – ta do nadaljnjega ostaja v domeni človeške presoje. A tudi ta je daleč od idealne. Posamezniki in podjetja pri rabi oblaka in oblačnih storitev delamo »sto in eno« napako.
Napaka, ki jo pogosto opažam pri podjetjih, je domneva, da bo njihov ponudnik oblaka poskrbel za vse njihove varnostne potrebe. Konec koncev je podjetja, kot so Amazon, Google ali Microsoft, težko napasti in »pohekati«, kajne? Drži. A to še ne pomeni, da je raba oblačnih storitev kar privzeto varna. Spomin na napad na Microsoftovo storitev Azure leta 2023 je vendarle še svež. Ampak to je »pljunek v morje« proti napakam, ki jih vsak dan delajo zaposleni v podjetjih, tudi strokovnjaki v oddelkih IT. Spomnim se, da sem bral raziskavo o tem, da so zgolj napačne konfiguracije na strani podjetij krive za 60 odstotkov varnostnih incidentov. Napake, ki jih (pogosto nevede) storijo zaposleni, lahko hitro onesposobijo še tako sofisticirane obrambne mehanizme podjetja. Težko se je ubraniti pred scenarijem, kjer zaposleni odpre (digitalna) vrata napadalcu.
Izogibanje tveganjem, povezanim z oblakom, vključuje vzpostavitev kulture »varnost na prvem mestu«, v kateri so najboljše prakse vgrajene v poslovanje. Od usposabljanja (vseh) zaposlenih za to, kako prepoznati poskuse prevar, do uvajanja najnovejših varnostnih rešitev v boju proti napadom na lokalno in oblačno infrastrukturo.
Toda varnost ni prva »težava« oziroma »minus« oblaka, ki ga omenijo direktorji podjetij ali vodje oddelka IT. Tisti, ki so delno ali v celoti že v oblaku, najpogosteje tarnajo nad naraščajočimi in presenetljivimi stroški. Prav zato se je treba stroškov oblačnih storitev lotiti skrajno resno in z namenskimi orodji. Takrat podjetja pogosto ugotovijo, koliko oblačnega senčnega IT pravzaprav imajo, torej koliko oblačnih virov so zaposleni naročili/vklopili in nanje preprosto pozabili … Ker jih pač podjetje enostavno plača. Oblak ni poceni, kar velja še toliko bolj, če uporabljate umetno inteligenco. Nenadzorovanje stroškov lahko hitro privede do visokih računov, še posebej glede na to, da večina storitev umetne inteligence deluje 24 ur na dan, sedem dni na teden.
Bi šlo drugače? Verjetno ne. Celo obljube, da bodo oblačna okolja bolj prilagodljiva in konkurenca večja, so zgolj na papirju. Sveža Gartnerjeva raziskava namreč ugotavlja, da je 95 odstotkov podjetij trenutno »vezanih« na svojega obstoječega ponudnika storitev v oblaku ali da bi bila zamenjava ponudnika zelo zahtevna. Vsemogočnost, kaj je to?
