Digitalna ali UI-preobrazba?

Zdaj že veste: digitalna preobrazba ni več projekt z začetkom in s koncem, temveč stalno stanje operativnega delovanja s ciljem avtonomnega ustvarjanja vrednosti, ki se seveda 'vrti' po zaslugi umetne inteligence.

Pretekla leta je zaznamovala digitalizacija analognih procesov, a to še ni prava digitalna preobrazba. Ta zahteva čistokrvne digitalne modele, kjer je tehnologija vtkana v samo jedro poslovne logike. Nekateri to razumejo, spet drugi ne. Prvi preobražajo, drugi eksperimentirajo (ali pa še to ne). Prvi se zato ne sprašujejo več, »katero orodje potrebujemo«, temveč, »kako lahko naši sistemi avtonomno ustvarjajo vrednost«. To je tista prava preobrazba, ki si jo katerikoli posel ali poslovni model tako zelo želi.

Hitrost sprememb v poslu je izjemna (in še povečuje se). Tehnologije, ki so bile nekoč eksperimentalne, zdaj dosegajo pravcate preboje in se iz nišnih pilotnih projektov selijo v široko uporabo. Prav obvladovanje novodobnih in prebojnih tehnologij lahko odloča o tem, ali bo podjetje vodil(n)o na trgu ali pa bo zaosta(ja)lo. Ta prehod se lahko zgodi izjemo hitro – pred našimi očmi. Še pred nekaj leti so se kopiloti z umetno inteligenco (UI), pametne tovarne in digitalni dvojčki zdeli kot oddaljeni tehnološki koncepti. Danes pa spreminjajo način, kako podjetja sprejemajo odločitve, sodelujejo s strankami in snujejo nove izdelke. Nauk je jasen: kar se danes zdi v zgodnji fazi razvoja, lahko skoraj čez noč postane konkurenčna prednost, celo nujnost. Digitalni darvinizem je še bistveno bolj neizprosen od analognega.

Agentska inteligenca in avtonomni delovni tokovi

Čeprav se na izraz kopilot na delovnem mestu še nismo niti dobro navadili in le manjši del zaposlenih kopilote dnevno uporablja pri svojem delu, se zdi, da se njihovo obdobje pospešeno končuje. Kolikor so bili zmogljivi in sposobni, očitno ni bilo dovolj. Vstopamo v dobo agentov z umetno inteligenco. Razlika je vendarle (pre)velika: medtem ko kopiloti zahtevajo stalno človeško vodenje in ukaze, agenti delujejo bistveno bolj samostojno – po načelu zastavljenih ciljev.

Ta preobrazba predstavlja prehod od pomoči k izvedbi: UI-agenti že ta hip niso le vmesniki za klepet, so sistemi, ki lahko načrtujejo naloge, dostopajo do različnih programskih orodij (ERP, CRM in vrsta drugih orodij/aplikacij), izvajajo transakcije in se odzivajo na nepredvidene dogodke brez neposrednega vpletanja/poseganja človeka. To pa vodi v oblikovanje hibridnih ekosistemov, kjer delovno okolje postaja preplet ljudi in digitalnih entitet. Podjetja uvajajo standarde za »digitalne zaposlene«, kjer UI-agenti prevzemajo specifične vloge (npr. skrbnik zalog, koordinator podpore strankam), kar sprošča človeške talente za strateško odločanje in inovacije.

Inteligenca nad avtomatizacijo

V zgolj nekaj letih se je umetna inteligenca premaknila iz eksperimentalnih pilotnih projektov v vsakdanjo poslovno realnost. Algoritmi zdaj poenostavljajo zaledne procese, klepetalni boti obdelujejo milijone interakcij s strankami, prediktivna analitika pa optimizira dobavne verige. Te aplikacije so dokazale vrednost UI kot učinkovitega poslovnega orodja z merljivimi (in nadvse pozitivnimi) učinki.

A prava sprememba se prav zdaj dogaja z generativno UI. Namesto da bi preprosto avtomatizirali obstoječe, generativni sistemi ustvarjajo povsem nove rezultate, kot so priprava marketinških vsebin, oblikovanje prototipov, pisanje kode in celo odkrivanje molekul v razvoju zdravil. To je tisto, kar UI pelje onkraj avtomatizacije: ne gre le za ponavljanje človeškega dela, ampak za povečanje kreativnosti, strategije in inovativnosti – ustvarjanje nečesa novega oziroma ustvarjanje (dodane) vrednosti.

Po podatkih KPMG že 98 odstotkov storitvenih podjetij uporablja generativno UI ali pa to namerava storiti v naslednjih 12 mesecih. Več kot polovica jih pričakuje, da se bo 'GenUI' še letos močno razširila na vse funkcije in spremenila vse, od storitev za stranke do finančnega načrtovanja. In kaj ta v podjetjih že obvlada? Samodejno ustvarjanje visokokakovostnih vsebin, idej in prototipov izdelkov ter zagotavljanje hiperpersonaliziranih in dinamičnih izkušenj, ki se prilagajajo v realnem času. UI-kopiloti zaposlenim pomagajo pri pisanju dopisov, modeliranju izdelkov, programiranju, ustvarjanju vpogledov, izdelavi simulacij itd. Pod črto generativna umetna inteligenca pomeni povečanje človeške domišljije in odklepanje nekoč nedosegljivega. Njena moč je v pretvarjanju podatkov v ustvarjalnost, kompleksnosti v jasnost in obsega v personalizacijo. In prav zato ni več le orodje, ampak sila, ki bo poganjala inovacije, odpornost in rast poslovanja.

UI-preobrazba?

Še pred letom ali dvema so se podjetja spraševala: »Kaj lahko storimo z umetno inteligenco?« Zdaj se sprašujejo, kako (čim prej) preiti od eksperimentiranja k učinkoviti rabi. Osredotočenost se je premaknila od eksperimentiranja (beri: neskončnih pilotskih projektov) k ustvarjanju resnične/oprijemljive poslovne vrednosti. Za vsem tem pa se skriva občutek nujnosti – ker sicer utegne to storiti konkurenca. Tempo tehnološko gnanih sprememb je po zaslugi UI res neverjeten.

Ne verjamete? Številke so zgovorne. Telefon je potreboval 50 let, da je dosegel 50 milijonov uporabnikov. Internet je za ta dosežek potreboval sedem let. Vodilno generativno orodje umetne inteligence je v dveh mesecih doseglo približno dvakrat toliko uporabnikov in ima danes več kot 800 milijonov tedenskih uporabnikov, kar je, povedano drugače, približno 10 odstotkov svetovnega prebivalstva. UI je velika stvar, tudi za posel, UI-preobrazba pa še bolj nujna od digitalne preobrazbe!

In potem je tu še dejavnik nujnosti. Kdor pobliže spremlja tehnologije umetne inteligence, vidi, da se inovacije kopičijo – 'sile' niso le aditivne, ampak multiplikativne. Vse skupaj deluje kot vztrajnik – boljša tehnologija omogoča več aplikacij, več aplikacij ustvarja več podatkov, več podatkov privablja več naložb, več naložb gradi boljšo infrastrukturo, boljša infrastruktura niža stroške, nižji stroški omogočajo več eksperimentiranja ... Vsaka izboljšava hkrati pospeši vse ostale. To enostavno pojasni, zakaj danes zagonska podjetja iz sveta UI rastejo petkrat hitreje kot storitvena podjetja ali ponudniki programske opreme.

Gre morebiti celo prehitro? Za številna podjetja je odgovor pritrdilen. Razpolovna doba znanja na področju UI se je po ocenah strokovnjakov skrajšala z nekaj let na mesece. Čas, ki ga potrebujejo za študij nove tehnologije, zdaj za marsikatero podjetje že presega časovno okno relevantnosti te tehnologije. In zato se razkorak med umetnointeligenčno veščimi podjetji in sledilci le še povečuje … A tej preobrazbi ne bo mogoče ubežati.

UI je velika stvar, tudi za posel, UI-preobrazba pa še bolj nujna od digitalne!

Zasuk v glavah in procesih

Nekatera podjetja se že zavedajo naslednje resnice: tisto, kar jih je pripeljalo sem, jih ne bo odpeljalo v prihodnost. Infrastruktura, zgrajena za strategije, ki dajejo prednost računalniškemu oblaku, ne more obvladati gospodarstva, ki gradi na umetni inteligenci. Procesi, zasnovani za človeške delavce, ne delujejo za programske agente. Varnostni modeli, zasnovani za obrambo IT-krajine podjetja, ne varujejo pred grožnjami, ki delujejo s hitrostjo algoritmov. Operativni IT-modeli, zasnovani za zagotavljanje storitev, ne spodbujajo poslovne preobrazbe.

Pri vsem skupaj ne gre le za izboljšave, ampak za temeljito prenovo (od tod tudi izraz preobrazba). In čeprav je večinoma ne vidimo, UI vendarle postaja oprijemljiva tudi v poslu. Amazon ima v svojih skladiščih že več kot milijon robotov, njegova umetna inteligenca DeepFleet pa koordinira celotno floto robotov in tako izboljša učinkovitost premikanja blaga znotraj skladišč za vsaj desetino. V tovarnah podjetja BMW novi avtomobili sami vozijo po kilometrskih proizvodnih linijah. Oboje je dokaz, da inteligenca ni več omejena na zaslone, temveč postaja fizična, avtonomna in rešuje resnične poslovne izzive podjetij.

Pripraviti se moramo na programsko delovno silo. Ta hip ima v razvitem delu sveta že 11 odstotkov podjetij vpeljane UI-agente v proizvodnji, tretjina jih to še načrtuje, več kot tretjina pa sploh nima strategije o rabi UI. Tem se zelo slabo piše. A tudi ni vse zlato, kar nosi oznako UI. Gartnerjevi analitiki napovedujejo, da bo že do prihodnjega leta 40 odstotkov agentskih projektov propadlo – ne zato, ker tehnologija ne deluje, ampak zato, ker podjetja avtomatizirajo 'pokvarjene' procese, namesto da bi na novo oblikovala poslovanje. Preoblikujte, ne avtomatizirajte. To je recept do uspeha.