Še pred meseci bi si težko predstavljali, da bo ponudba grafičnih kartic proti koncu leta tako enolična. A vendar se očitno tudi v svetu teh kartic odvijajo podobni scenariji kot v svetu procesorjev. S pomembno razliko, vendarle. AMD je namreč v svetu procesorjev moral priznati nedvomno premoč Intelovih čipov z arhitekturo Core i7, so pa zato z zadnjo generacijo Radeonov povsem ponižali Nvidijo, ki je, tako se vsaj zdi, zavila nazaj na risalne deske.
Z uveljavitvijo interneta med širšo populacijo so prav šahisti veliko pridobili, saj se jim je odprl povsem nov svet. Tako jim danes po primžernega nasprotnika ni več treba hoditi v šahovski klub ali celo v drugo mesto, temveč se z nekaj sto tisoči nasprotniki pomerijo kar prek spletnih portalov, ki omogočajo igranje šaha prek spleta. Vse, kar potrebujejo, sta le povezava v internet in spletni brskalnik.
Da, uganili ste, za šah gre. Šah je ena najstarejših iger na svetu. Računalniški šah pa predstavlja računalniško arhitekturo, ki izkorišča strojno in programsko opremo za igranje te kraljevske igre - in to brez pomoči človeka.
Glasba je stalna spremljevalka ljudi. Odkar smo ljudje ob pomoči prevoznih sredstev, predvsem avtomobilov, postali mobilnejši, pa nas seveda spremlja tudi v jeklenih konjičkih. Razvoj glasbenih zapisov je s prihodom tehnologije za skoraj brezizgubno stiskanje datotek v format mp3 dobil pravi zagon, ki ga je razmah širokopasovnih povezav v internet le še nadgradil. Temu (pre)skoku pa izdelovalci avtomobilov, morebiti tudi zanalašč, niso bili kos.
V tej številki smo v rubriki Zastonj je bolje pripravili podroben pregled brezplačnih šahovskih programov, zato je prav, da pogledamo, kaj je novega v svetu plačljivih rešitev. Kakor nalašč so prav sredi oktobra v podjetju ChessBase prenovili svojega paradnega konja, šahovski program Fritz, ki je na voljo že v svoji dvanajsti različici.
Živimo v digitalnih časih. Če nam ljudje vsebine ali informacije podajajo analogno, denimo na papirju, se nam zdijo bistveno manj uporabne, saj jih ne moremo v hipu obdelati, popraviti in/ali razposlati več prejemnikom. Potrebujemo namreč rešitev, ki nam bo zadeve kar se da pravilno digitalizirala.
Ste se kdaj znašli pred dilemo, kaj podariti človeku, ki ima že vse? Ponavadi izberemo kakšno preprosto, a uporabno stvar, ki bo obdarovanca večkrat spomnila na nas. No, vsaj takrat, ko jo bo uporabljal. V podobni dilemi so bili očitno pri Microsoftu, ko so se začeli ukvarjati z novo različico pisarniškega paketa Office. Digitalna pisarna z letnico 2010 je ravno toliko prenovljena in izboljšana, da si zasluži nov rojstni dan.
Izbor poslovnega projektorja se ob poplavi različnih modelov zdi kot igranje igre na srečo. A tudi v svetu igralništva se tisti bolje podkovani z znanjem znajdejo bistveno bolje od laikov, ki se zanašajo zgolj na srečo. Prav zato smo pripravili hiter pregled lastnosti, ki jih velja preučiti, ko kupujete poslovni projektor. Oboroženi z znanjem, namreč ne morete izbrati slabega projektorja.
Poletno vročico na sceni večpredstavnih predvajalnikov je zanetil Xtreamer, ki predstavlja svež pristop k drugi generaciji večpredstavnih podaljškov za domači kino. Njegova največja odlika je cena, ugotavljamo pa, da se 99 evrov vredna naprava zlahka kosa tudi z enkrat do dvakrat dražjimi konkurenti.
Projektorji za domači kino so pred leti veljali za igrače bogatih in slavnih, a so danes bistveno dostopnejši. Sodobni projektorji niso več okorni, delujejo tiho in se zlahka vklopijo v dnevno sobo ter jo spremenijo v pravi domači kino. Za vse, ki želijo del svojega doma spremeniti v kinematograf, smo pripravili nakupovalni vodnik za izbiro projektorja za domači kino.
