Delo na zaupanje
Podjetja, ki zaposlenim omogočajo oziroma zaupajo delo na daljavo, so statistično uspešnejša. Miselni zasuk ni enostaven, zato pa je tu hibridno delo, ki olajša ta prehod.
V začetku leta 2020 se je svet skoraj čez noč dramatično spremenil. Kar naenkrat smo ostali doma, od koder smo morali tudi delati. Podjetja niso bila pripravljena na množično delo na daljavo, a so se relativno hitro, ne pa nujno tudi uspešno, prilagodila. Jasno je, da je prehod na delo od doma oziroma na delo na daljavo prinesel vrsto pomembnih sprememb v poslovni svet. Postalo je mogoč in v praksi dokazano delujoč poslovni model. Podjetja, ki so ta prehod opravila z odliko, so hitro zaznala nove koristi, ki so bile posledica dela na daljavo – predvsem je izstopala večja produktivnost zaposlenih. Še največ težav s sprejemanjem dela na daljavo so imeli vodje, saj jih je skrbela možnost spremljanja in nadzora dela zaposlenih. Strokovnjaki pa so po večmesečni izolaciji, ne zgolj delovne narave, dajali večji poudarek splošnemu zdravju in ohranjanju dobrega počutja zaposlenih. Statistika kaže, da so v marsikaterem podjetju tudi po pandemiji obdržali, vsaj kot možnost, delo na daljavo, še bolj pa jih v te spremembe silijo obstoječi in novi kadri ter talenti, ki zagovarjajo ta novi način dela.
Zdaj je na tapeti iskanje idealne delovne ureditve, pri čemer delodajalci in zaposleni še vedno niso dosegli konkretnega dogovora, ki bi ustrezal obema stranema. Sodeč po številkah pa prožne oblike dela pridobivajo veljavo, ponekod celo postajajo nova normalnost. Zgolj delež ameriških podjetij, ki zaposlenim omogočajo delo od doma, se je povečal z 51 odstotkov na začetku leta 2023 na 62 odstotkov ob koncu lanskega leta. Zaposleni, ki prisegajo na delo na daljavo, to štejejo za korak v pravo smer, vendar številni delodajalci menijo drugače. Kar 38 odstotkov podjetij je »neomajnih« in daje prednost delu na lokaciji podjetja, nekatera so šla celo tako daleč, da so se odločno uprla svojim delavcem na daljavo in jim celo zagrozila z odpovedjo delovnega razmerja, če se ne bodo držali pravil in vrnili v pisarne – med drugimi se je za to »taktiko« odločil celo Amazon.
Čeprav se morda nikoli ne bomo vrnili k tradicionalnemu petdnevnemu delovnemu tednu, vsaj kar zadeva pisarniško delo, ki je prevladoval pred pandemijo, podatki kažejo, da se vse več podjetij zavzema za vrnitev zaposlenih v podjetja iz več razlogov. Glavni in tudi najbolj tehten argument je ta, da osebno druženje spodbuja sodelovanje, povečuje produktivnost in zmanjšuje število odpuščanj. Med utemeljitvami, zakaj ne želijo vsak dan priti v podjetje, pa večina zaposlenih, ki zagovarjajo delo na daljavo, izpostavlja stroške in stres, povezane z dolgimi vožnjami na delo, ter potrebo po prilagodljivosti, ki jo zahtevajo družinske obveznosti. Nekaj je jasno: razprava o prožnosti in delu na daljavo še zdaleč ni končana in se bo nadaljevala tudi v prihodnje.
Kaj pa hibridno delo?
Bi oboji pristali na nekakšno »polovičko«, torej hibridno delo? Hibridni modeli, ki združujejo tako delo v pisarni kot delo na daljavo, postajajo vse bolj priljubljeni, tudi v največjih globalnih korporacijah in celo v Sloveniji, kjer izzivi z »logistiko prihoda in odhoda na delovno mesto« vendarle niso tako pereči kot v ZDA. Podjetja sprejemajo ta pristop, da bi zaposlenim ponudila najboljše iz obeh svetov: sodelovanje, ki ga omogočajo osebni stiki, in udobje dela od doma. Pri tem modelu lahko zaposleni delajo na daljavo, ko to potrebujejo, in pridejo v pisarno na brezplačno kosilo, ko to ... potrebujejo. Šalo na stran, podjetja, ki so začela eksperimentirati s hibridnim delom in ga najprej omogočala v razmerju en dan na teden dela na daljavo, so zdaj zvečine že pri obratnem scenariju – le en dan v tednu v pisarni. Večina pa je nekje vmes – in zaposlenim omogoča, da med enim dnem in tremi dnevi v tednu delajo od doma.
Za podjetja je velik motiv za sprejemanje dela na daljavo tudi ohlapnejši urnik, saj v tem primeru ni več zapovedanega delovnika od 7. do 15. ali 8. do 16. ure, temveč zaposleni delajo takrat, ko lahko. Marsikateri med njimi dela še dlje, kot bi sicer v službi. Delo na daljavo namreč spodbuja tudi asinhrono delo, pristop, ki zaposlenim omogoča, da delajo v času, ki ustreza njihovi produktivnosti in osebnemu življenju. Asinhrono delo spodbuja tudi pozitivno delovno okolje, usmerjeno v rezultate. Za podjetja, ki delujejo mednarodno ali celo globalno, je to prednost, saj niso več »zacementirana« v zgolj določen časovni pas, temveč imajo zdaj zaposlene, ki delajo tudi v času kot njihovi partnerji/stranke na drugem koncu sveta.
Boljša digitalna orodja
Delo na daljavo se stalno razvija, zato se povečuje tudi potreba po zanesljivi digitalni infrastrukturi oziroma tehnologiji. Podjetja vlagajo v boljše rešitve za povezljivost, storitve v oblaku in ukrepe za kibernetsko varnost. To so temelji, na vrhu tehnološke piramide rešitev za delo na daljavo pa najdemo umetno inteligenco in navidezno resničnost. Uporaba VR-očal lahko zapolni vrzel med fizičnimi in virtualnimi delovnimi prostori. Te tehnologije lahko simulirajo pisarniška okolja, omogočajo virtualne sestanke in ustvarjajo sodelovalne virtualne delovne prostore, ki posnemajo interakcije v resničnem življenju. Seveda so za zdaj bolj ciljno usmerjena na ožja področja, predvsem tehnično pomoč in vzdrževanje na daljavo, vedno bolj pa se v VR-svetu krepi tudi ponudba skupinskih izobraževanj.
Vsak mesec podjetja in zaposlene pričakajo tudi bolj izpopolnjena in integrirana komunikacijska orodja, namenjena izboljšanju večkanalne komunikacije in sodelovanja pri delu na daljavo, ki želijo doseči to, da se bodo tudi zaposleni na drugem koncu sveta, ki se na sestanek v pisarni povezujejo prek prenosnika, počutili prisotne in slišane.
Direktorji podjetij oziroma vodje posameznih oddelkov si morajo zato prizadevati za ustvarjanje delovnega okolja, osredotočenega na zaposlene, ki ni usmerjeno le v produktivnost, temveč tudi na ohranjanje zavzetosti zaposlenih. Če se ti počutijo povezane in uživajo v svojem delu, dvakrat redkeje iščejo novo zaposlitev v primerjavi s tistimi, ki te povezanosti s podjetjem in kolegi ne občutijo. Da bi se to zgodilo, bo morala pomembno vlogo odigrati tudi generativna umetna inteligenca. Ta zmanjšuje količino časa, ki ga zaposleni porabijo za administrativno delo, in jim pomaga, da se osredotočijo na izkoriščanje svojih prednosti ter talentov, s katerimi lahko vplivajo na poslovanje. Poleg tega optimizacija hibridnih delovnih modelov, ki se tehnološko močno zanašajo na rešitve in storitve iz računalniških oblakov, krepi interaktivno delo in gradi povezanost s podjetjem kot celoto.
Delo na daljavo v številkah
Že splošna statistika o delu na daljavo je zgovorna. Analitsko podjetje Gartner ugotavlja, da je skoraj polovica zaposlenih med pandemijo delala na daljavo s polnim delovnim časom. Nekateri so ta način dela ohranili, saj je pred pandemijo na daljavo delalo 30 odstotkov zaposlenih, zdaj pa 48 odstotkov. Zanimivi so tudi izsledki raziskave, ki je zaposlene vprašala po njihovi idealni lokaciji in času, namenjenem delu: sodobni zaposleni bi najraje 40 odstotkov svojega časa preživeli na delovnem mestu – in preostali čas delali od doma. Kar 62 odstotkov zaposlenih pričakuje, da jim bodo delodajalci v prihodnje omogočili delo na daljavo.
Vir: Gartner
Gartnerjeva statistika beleži znatne prednosti dela od doma. 83 odstotkov zaposlenih poroča, da so pri delu od doma bolj produktivni, 78 odstotkov jih želi delati na daljavo, da bi se izognili motečim dejavnikom, 77 odstotkov pa jih meni, da bo delo na daljavo pomagalo podjetju znižati stroške poslovanja. Kakšne pa so izkušnje podjetij? 27 odstotkov delodajalcev poroča o večji produktivnosti na ravni podjetja, odkar so omogočili delo od doma. Zaradi prehoda na delo na daljavo je delo prožnejše, zato je že 43 odstotkov direktorjev zaposlenim odobrilo občasno delo od doma.
Pozna pa delo na daljavo različne izzive, med katerimi strokovnjaki sicer najbolj izpostavljajo medčloveške stike, ki tudi vplivajo na zdravje in dobro počutje. V raziskavi podjetja Buffer je 91,5 odstotka delavcev na daljavo potrdilo, da se redno ukvarja z dejavnostmi, ki pripomorejo k boljšemu počutju (v primerjavi z 81,5 odstotka delavcev, ki delajo na delovnem mestu v podjetju). Vključevanje v dejavnosti dobrega počutja lahko poveča produktivnost zaposlenih, ki so bili izolirani od družine in prijateljev, za 24 odstotkov. Gibanje, telesna vadba, meditacija in podobni ukrepi očitno delujejo, saj se je 91 odstotkov delavcev na daljavo, ki so pri delu izkusili večjo učinkovitost in produktivnost, redno ukvarjalo z dejavnostmi dobrega počutja. Pandemija je sicer močno preizkusila mentalno zdravje zaposlenih. Od leta 2020 ima zaradi tesnobe težave na delovnem mestu kar 75 odstotkov zaposlenih v ZDA, pri čemer bi jih kar 80 odstotkov razmislilo o zamenjavi službe, če bi jim ponudili delovno mesto v podjetju, ki bi bilo bolj osredotočeno na duševno zdravje zaposlenih.
Za zaupanje in rezultate gre
Zaupanje je valuta, ki jo morata zaslužiti obe strani – tako zaposleni kot delodajalci. Le podjetja, ki svojo kulturo utemeljujejo na zaupanju in odgovornosti, bodo na trgu, ki ga zaznamuje vedno bolj »dinamična in nezvesta« delovna sila, nagrajena, saj bodo imela popolno zaupanje svojih zaposlenih – ljudi, ki so za udobje dela od doma pripravljeni narediti še več. Vodje v podjetjih pa morajo znati z njimi zgodaj komunicirati, podpirati spremembe in imeti jasne cilje glede rezultatov, ki jih je treba doseči. Zaposlene, ki delajo na daljavo, najbolj moti t. i. mikroupravljanje oziroma digitalno gledanje pod prste. Bolj kot so svobodni oziroma deležni zaupanja, bolje delajo in obratno – v strahu pred napakami pogosto naredijo še kako napako več.
A zdi se, da je pred podjetji šele pravi izziv, kar zadeva delovno silo. Starejše generacije se upokojujejo, mlajše imajo povsem drugačna pričakovanja do dela. Med njimi pa zeva velika vrzel v znanju. V ZDA so se zato že pojavili zanimivi programi t. i. fleksibilnega upokojevanja. Z njimi podjetja ne izkoristijo le izkušenj delavcev, ki se upokojujejo, temveč tudi vitalnost in bistrost mlajših, in to za delček stroškov, ki so potrebni za zaposlitev novih talentov. Vsi starejši zaposleni vendarle niso nasprotniki sodobne tehnologije, če se jim lepo prikaže koristi in enostavnost njene uporabe.
Prihodnost dela na daljavo razvoj pelje v smeri bolj prilagodljivega, učinkovitega in v zaposlene usmerjenega delovnega okolja. Revolucija dela na daljavo se šele začenja in prinaša vznemirljive možnosti tako za zaposlene kot podjetja.