Uvodnik - Kje pa vas digitalno žuli?
Tehnologija danes poganja skoraj vse vidike sodobnega poslovanja, vendar se s hitrim uvajanjem novih tehnologij pojavljajo številni različni izzivi na področju digitalne infrastrukture.
Staro še hitreje zastareva, novo morebiti ne deluje po pričakovanjih. Oboje skupaj mogoče sploh ne deluje. V časih, ko podjetja s pridom izkoriščajo priložnosti, ki jih ponujajo računalništvo v oblaku, umetna inteligenca in/ali internet stvari, se mora ustrezno razvijati tudi njihova digitalna infrastruktura IT. Ta mora postati prilagodljiva, zanesljiva in varna. To je lažje napisati kot pa uresničiti. IT-okolja postajajo vse bolj kompleksna in se soočajo z velikimi pritiski pri obvladovanju eksplozivnih količin podatkov, s tem pa tudi z zahtevami po varni povezljivosti, obdelovanju in celo na videz tako preprosti nalogi, kot je shranjevanje podatkov. Samo pomislite na vsa podjetja, ki temeljev svojega IT-okolja niso nadgradila že celo desetletje. Saj praktično ne morejo poslovati! Pa se dejanskih izzivov digitalne infrastrukture sploh še niso lotila.
O kakšnih izzivih govorimo? Več jih je. Najočitnejši so seveda podatki oziroma natančneje njihove hitro naraščajoče količine. Kot že omenjeno, je ponekod težavna že sama njihova hramba, kaj šele, da bi jih ustrezno razvrščali, čistili, obdelovali, vpregli v analitične rešitve in povezali z umetno inteligenco, skratka z njimi kaj koristnega počeli. Prav, boste kupili podatkovne strežnike ali se naročili na zmogljivo podatkovno platformo v oblaku. A tudi to vam bo bore malo koristilo, če ne boste opravili ključne domače naloge – postavili jasnih podatkovnih temeljev in podatkov povezali s sistemi in z aplikacijami oziroma s storitvami iz oblaka.
Pri omenjanju izzivov nalašč nisem začel s trenutno povsod omenjano umetno inteligenco. Le redka slovenska podjetja so dejansko pripravljena na vključitev umetne inteligence v svoje poslovanje. Če bi bilo drugače, bi že pisal študije primerov ali primere dobrih praks o tem. Realnost je taka, da komaj spackajo skupaj kakšnega napol uporabnega klepetalnega bota. In to je milijone kilometrov od tega, da bi z umetno inteligenco ustvarjala konkretno konkurenčno prednost. Implementacija tehnologij umetne inteligence, učenje modelov in algoritmov je namreč precej širši izziv, ki je z vidika IT-infrastrukture še najlažje rešljiv – podjetje bo pač moralo najti način, da zagotovi več procesorskih zmogljivosti, več prostora za hrambo in obdelavo podatkov, prepustnejše omrežje itd. To je lažji del enačbe. Težje bo najti odgovor na vprašanje, kam po strokovnjake, ki bodo razvijali modele umetne inteligence.
In potem je tu še izziv, ki ga bo vendarle zelo hitro treba vzeti zelo resno – skrb za varnost in skladnost poslovanja. Informatiki in vodstva podjetij ne smejo pozabiti, da lahko vsaka pametna naprava ali novo orodje omogoči tudi neželene varnostne ranljivosti. Kibernetski napadi so v porastu in postajajo vse nevarnejši ter dražji. Prekinjajo poslovanja podjetij, rušijo zaupanje v podjetja in oskrbovalne verige, šibijo odnose s strankami. Vse več je podjetij, ki hudih vdorov in kraj podatkov ne preživijo. Z varnostjo IT-okolja torej ni šale.
Digitalno (poslovanje) je vse prej kot enostavno. Tega se zavedajo direktorji, še bolj pa informatiki, ki že dolgo niso več zgolj v vlogi tistih, ki bi skrbeli, da računalniki in tiskalniki delujejo. Naslednjič jih zato vprašajte, kako bi se oni lotili digitalizacije poslovanja.
